Ustavno sodišče ne bo presojalo o sorazmernosti zaprtja šol med epidemijo

Koronavirus 29. Jun 202220:42
Delite:
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za oceno ustavnosti odlokov o zaprtju šol med epidemijo covida-19. Ocenilo je, da ni več mogoče pričakovati, da bo vlada širjenje virusa še skušala omejevati na ta način. Odločitev je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Špelca Mežnar meni, da odločitev nosi nesprejemljivo sporočilo o nepomembnosti ukrepa.

Ustavno sodišče je na pobudo dveh mladoletnic o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanje odločalo že večkrat. Tako so med drugim z delno odločbo septembra 2021 ugotovili neustavnost zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic zaprtja v delu, ko se nanaša na osnovne šole ter na šole in vzgojno-izobraževalne zavode za otroke s posebnimi potrebami.

Ustavno sodišče bi moralo v tej zadevi odločiti še o pobudi za presojo ustavnosti izpodbijanih odlokov vlade o zaprtju šol jeseni 2020 in pozimi 2021 in sklepu ministrice, na podlagi katerega je v tem obdobju potekalo šolanje osnovnošolcev na daljavo. Poleg tega bi moralo odločiti še o ustavnosti tistih določb, glede katerih je samo začelo postopek odločanja o njihovi ustavnosti.

Izpodbijane določbe so sicer prenehale veljati še pred odločitvijo o sprejemu pobude v obravnavo. Ustavno sodišče pa jih je kljub temu lani sprejelo v obravnavo, saj je štelo, da je izkazan posebej izražen javni interes po vsebinski presoji predpisov. Pri tem se je oprlo na ugotovitev, da pobuda odpira precedenčna vprašanja sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti.

Vendar pa v tokratni odločbi ustavno sodišče ugotavlja, da so se okoliščine, ki so narekovale sprejem pobude v obravnavo, v času odločanja o njej zelo spremenile. Tako zdaj ocenjuje, da ni več mogoče pričakovati, da bo vlada širjenje novega koronavirusa v vrtcih in osnovnih šolah še vedno poskušala zamejiti s tako strogimi ukrepi, torej s splošno prepovedjo zbiranja ljudi v teh zavodih. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, navajajo v odločbi, da je vlada skušala pozneje širjenje virusa zamejiti z milejšimi ukrepi, npr. z obvezno uporabo zaščitnih mask, samotestiranjem učencev ipd. “To pa kaže na to, da ponovna uporaba izpodbijanih ukrepov, ki lahko pomenijo hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine velikega števila otrok, verjetno ne bo več prišla v poštev,” je menilo sodišče.

S prenehanjem pogojev za oceno ustavnosti s pobudo izpodbijanih odlokov, pa so prenehali obstajati tudi razlogi, ki so narekovali začetek postopka za oceno ustavnosti posameznih določb teh odlokov po uradni dolžnosti, piše v odločbi.

šola
Foto : PROFIMEDIA

Odločitev, ki je razdelila ustavno sodišče

Odločitev je razdelila ustavno sodišče. Proti so glasovali sodnici Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs ter sodnika Rok Čeferin in Rajko Knez. Sodnica Mežnar je podala tudi odklonilno ločeno mnenje, v katerem kritično zapiše, da sklep o zavrženju pobude, zaradi katerega o ustavnosti dolgotrajnega zaprtja šol v Sloveniji v času epidemije ustavno sodišče ne bo (nikoli) vsebinsko odločalo, ni le še ena izmed številnih procesnih odločitev Ustavnega sodišča. “Nosi širše sporočilo, da problem dolgotrajnega šolanja na daljavo za Ustavno sodišče ni dovolj pomemben. Takšno sporočilo otrokom, ki so presojo zahtevali, je po mojem mnenju nesprejemljivo,” je zapisala.

Ustavno sodišče je namreč po njenih besedah odklonilo presojo sorazmernosti (in s tem ustavnosti) enega najbolj spornih in intenzivnih ukrepov.

Spomnila je, da “tisto, kar je bilo aprila 2021 precedenčno, junija 2022 ni več”. Hkrati pa ugotavlja, da je razlog za spremembo stališča v tem, da vmesni pretečeni čas dokazuje, da se ukrep ne bo ponovil, ker se pač od aprila 2021 do junija 2022 zaprtje šol ni ponovilo. “Moram ugotoviti, da je ustavno sodišče samo povzročilo situacijo, v kateri je lahko pobudo zavrglo. Če bi jo namreč obravnavalo prej (v letu 2021), razlogov za zavrženje sploh ne bi bilo,” je bila kritična.

Medtem je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal drugače. Tudi po njegovi presoji zadeva sicer odpira pomembna ustavnopravna vprašanja in se zaveda, da bi bila odločitev o sorazmernosti ukrepov želena. A razlogi za uporabo izjeme, po kateri lahko sodišče presoja neveljavne predpise, morajo biti usmerjeni v prihodnost, ne v preteklost, meni.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar