V Divači prizori, ki so spomnili na najhujšo železniško nesrečo v Sloveniji

Vajo je na železniški postaji v Divači dopoldne organizirala izpostava Uprave za zaščito in reševanje Postojna ob sodelovanju Slovenskih železnic, Občine Divača, Zdravstvenega doma Sežana, ekip nujne medicinske pomoči v regiji, Rdečega križa Slovenije, gasilcev iz obalno-kraške in notranjske gasilske regije, policije, Enot za hitre intervencije z informacijsko-komunikacijsko podporo in brezpilotniki, ekip za psihološko pomoč in drugih sil.

"Gre za zelo zahtevno vajo, ne le v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru, v kateri sodeluje preko 200 udeležencev. V vaji bomo iskali predvsem sinhronizacijo delovanja vseh na vaji. Pri vajah iščemo slabosti in jih nato odpravimo, da bi bila v primeru resnične potrebe pomoč še hitrejša in boljša," je za STA pred izvedbo vaje povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Primorsko in Notranjsko Sandi Curk.

Vajo sta spremljala državna sekretarka v ministrstvu za obrambo Vida Čadonič Špelič in vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Srečko Šestan.

"Če bomo to znanje ustrezno prenašali in mislim, da nam to tudi dobro uspeva, bodo mlade generacije enot v sestavi civilne zaščite uspešno posredovale in pomagale ljudem tudi v prihodnje. Z vso tehniko, ki jo imate na razpolago in ki napreduje iz leta v leto, bo to še lažje izvedljivo," je dejal Šestan.

Z mislijo na najhujšo železniško nesrečo pri nas

"Vem, da ste dobri pri tem, kar počnete, a obenem ste se zagotovo danes tudi kaj novega naučili. Nikdar se ne smemo prenehati učiti in stremeti k temu, da smo še boljši, ker le tako bomo lahko pomagali drugim. Naše prostovoljstvo in gasilstvo imata bodočnost, zato ker se našim vrstam pridružujejo mladi," pa so organizatorji vaje povzeli besede Vide Čadonič Špelič.

Curk je ob tem povedal, da so vajo načrtovali z mislijo na najhujšo železniško nesrečo v zgodovini Slovenije, ki se je na železniški postaji Divača zgodila 14. julija 1984. Takrat se je v stoječi potniški hitri vlak na relaciji Beograd-Pulj zaletel tovorni vlak. V trčenju je umrlo 31 ljudi in 34 jih je bilo ranjenih. Današnja vaja je bila tako po njegovih navedbah tudi priložnost za preverjanje pripravljenosti in sodelovanja različnih služb ter za prenos izkušenj.

V četrtek je medtem postojnska izpostava pripravila štabno vajo s simulacijo iste železniške nesreče.

Tovrstne vaje omogočajo preverjanje pripravljenosti, usposobljenosti in medsebojnega sodelovanja različnih služb, ki morajo ob nesrečah delovati hitro, učinkovito in usklajeno. Prav sodelovanje med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi, poklicnimi in prostovoljnimi reševalnimi organizacijami je eden ključnih temeljev učinkovitega sistema zaščite in reševanja, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Za zaščito in reševanje v okviru uprave je bilo v letu 2025 porabljenih približno 80 milijonov evrov. V aktualnem mandatu je vlada z rebalansom proračuna za letos zagotovila približno 112 milijonov evrov, s predlogom sprememb proračuna za leto 2027 približno 110 milijonov evrov, s predlogom proračuna za leto 2028 pa približno 115 milijonov evrov.

"To pomeni, da smo za vsako od prihodnjih treh let predvideli sredstva, ki so približno 40 odstotkov višja od porabe v letu 2025," so navedli.