V karavanškem predoru so danes slovesno obeležili preboj druge predorske cevi. Gre za enega od najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost prometa med Slovenijo in Avstrijo. Promet bo po novi cevi lahko predvidoma stekel do konca leta 2025, nemoteno po obeh ceveh pa šele leta 2029.
“Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več – gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje in zato je današnji dan toliko bolj pomemben,” je na slovesnosti izpostavil premier Robert Golob.
Preboj druge cevi Karavanke je predsednik vlade Golob označil za simboličen. “Mislim, da je predor vsakega tunela poln simbolike. V tunelu je noč najtemnejša in takrat, ko se pokaže žarek upanja na drugi strani, je ta tudi najsvetlejši. Naj nam bo to vodilo v življenju,” dejal.
Tudi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je izpostavila pomen karavanškega predora, ki da je pomemben ne samo z vidika razvoja prometnega omrežja, ampak širše za celotno družbo, ker nove prometne povezave prinašajo koristi tako z vidika izboljšanja mobilnosti, prometne varnosti, zmanjševanja izpustov in s tem varovanja okolja. Kot je poudarila, je predor del pomembnega evropskega koridorja. “Čez greben Karavank potekajo trgovske poti med zahodno in jugovzhodno Evropo, tu skozi vodijo tudi turistične poti. Vsi vemo, se spomnimo kilometrskih kolon, ki se poleti nabirajo na obeh straneh Karavank,” je izpostavila.
Dela potekajo v skladu z načrti
Dotaknila pa se je tudi zapletov pri izbiri izvajalca, zaradi česar je do preboja na slovenski strani prišlo pozneje kot na avstrijski. “Gradnja zahtevnih infrastrukturnih projektov je vedno kompleksna zadeva, zato nikoli ni mogoče povsem izključiti odstopanj in sprememb, vendar moramo stremeti k temu, da bi jih bilo čim manj,” je poudarila.
Golob je ob tem pohvalil izvajalca del, turško podjetje Cengiz. “Danes smo ravno zaradi tega, ker je bil izbran pravi izvajalec, ki se drži svojih pogodbenih obveznosti in se je moral pri gradnji soočiti z izzivi kot so covid in vdori hribin, tik pred tem, da je projekt skorajda zaključen,” je dejal. Ministrica Bratušek je dodala, da dela zdaj potekajo v skladu z načrti, da bi bila nova cev za promet odprta sredi leta oziroma jeseni leta 2025, ko bo končana nova cev, pa se bo začela temeljita obnova stare.
Tudi predsednik uprave Darsa David Skornšek se je zahvalil Cengizu. “1. junija 1991 je ob odprtju prve cevi prvi prevozil predor turški državljan in danes, po več kot 30 letih, skupaj s turškim partnerjem uspešno prebijamo drugo cev,” je dejal. Kot je izpostavil, ga veseli, da so projekt do sedaj izpeljali brez velikih poškodb in v zadanih rokih.
Današnje slovesnosti so se udeležili tudi član uprave turškega Cengiza Asim Cengiz, koroški deželni glavar Peter Kaiser, turška in avstrijska veleposlanica ter predstavniki Asfinaga. Kot je izpostavil Skornšek, je rdeča niti današnjega dne povezovanje Slovenije in Avstrije. Preboj cevi po njegovih besedah nadgrajuje tesno povezavo med obema državama. S tem se je strinjal tudi Kaiser, ki je dodal, da se je znova pokazalo, da lahko skupaj storimo zelo veliko.
Priprave na izgradnjo stekle leta 2016
Predor Karavanke je najdaljši cestni predor v Sloveniji, hkrati pa tudi edini enocevni avtocestni predor v državi. V letu 2019 kot zadnjem predkoronskem letu je predor na dan prevozilo v povprečju 11.952 vozil, od tega 1393 tovornih. V letu 2023 je bilo vozil 13 odstotkov več, in sicer 13.505, od tega 1697 tovornih. Od odprtja je skozi prvo cev po Skornškovih besedah zapeljalo več kot 83 milijonov vozil.
Priprave na izgradnjo druge cevi so stekle leta 2016, decembra 2017 pa sta bila objavljena razpisa za izvajalca del na obeh straneh. Asfinag je izbranega izvajalca v delo uvedel septembra 2018, na slovenski strani pa so zaradi pritožb neizbranih izvajalcev pogodbo s turškim podjetjem Cengiz podpisali šele januarja 2020. Uvedba v delo je bila marca 2020.
Gradnja 3546 metrov dolgega slovenskega dela druge predorske cevi je tako stekla šele avgusta 2020, precej pozneje kot na avstrijski strani, kjer so že septembra 2021 izkopali svoj 4402 metra dolg del predora do slovenske meje. S slovenske strani je preboj uspel v začetku letošnjega marca. V taboru Cengiza je vključno s podpornim osebjem prisotnih približno 150 oseb, sicer pa vključno s podizvajalci na gradbišču dela okoli 200 delavcev.
Dela se v predoru izvajajo 24 ur na dan. Po preboju je treba izvesti še nekatera druga izkopna dela, ki bodo končana do konca aprila. Sočasno potekajo izdelava temeljev notranje obloge in talnega oboka, vgradnja drenaže in hidroizolacije ter izvedba karavanškega vodovoda. V drugi polovici leta je nato predvidena izvedba ostalih zaključnih gradbenih del v predoru.
Zunaj predora se medtem gradi portalno stavbo z galerijo. Ta mesec so predvideni tudi začetek izgradnje manjkajočega dela trase avtoceste od cestninske postaje do novega mostu čez Savo v dolžini 620 metrov, izvedba pristajališča za helikopterje in zasaditev obcestnega prostora ter lokacij viškov izkopa. Skupna količina izkopanega materiala je ocenjena na 428.000 kubičnih metrov, s čimer bi zapolnili 171 olimpijskih bazenov, količina porabljenega betona pa na 195.000 kubičnih metrov oziroma za 78 olimpijskih bazenov. Skupna dolžina vgrajenih sider znaša 359.000 metrov ali 125 višin Triglava, skupna teža jeklenih materialov pa je enaka teži Eifflovega stolpa.
Pogodbena vrednost del je brez DDV znašala 98,55 milijona evrov, vendar se je zaradi podražitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije z aneksom povečala za sedem odstotkov na 105,97 milijona evrov. Skupaj z DDV je vrednost del 129,28 milijona evrov. Po zaključku gradbenih in pleskarskih del v predoru je od decembra predvidena vgradnja elektrostrojne opreme. Načrtovano je, da bo nova, vzhodna cev predora Karavanke odprta za promet do konca leta 2025. Nato sledita zaprtje in celovita sanacija obstoječe, zahodne cevi, promet pa bo potekal dvosmerno po novi cevi.
Za sanacijo obstoječe predorske cevi je v izdelavi projektna dokumentacija. Razpis za izvajalca del bo predvidoma objavljen junija, če bo razpis uspešen, naj bi bila dela zaključena do konca leta 2028. Po uspešno izvedenih testiranjih bi nato v prvem četrtletju leta 2029 sledila vzpostavitev prometa v obeh ceveh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje