Sistemu izposoje koles Bicikelj se bo v Ljubljani pridružil tudi sistem izposoje električnih koles. Ljubljanski župan Zoran Janković napoveduje, da bi se lahko z njimi predvidoma peljali že jeseni, sprva pa bi z električnimi kolesi v Ljubljani povezali Grosuplje, Medvode in druge okoliške kraje. Dve novi postajališči bo dobil tudi sistem Bicikelj.
Ljubljančanom in obiskovalcem je od leta 2011 za vožnjo po glavnem mestu na voljo sistem izposoje koles Bicikelj. V Ljubljani pa načrtujejo tudi uvedbo sistema izposoje električnih koles, so za N1 potrdili na občini.
Z električnimi kolesi v Ljubljani predvidoma že jeseni
Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci na vprašanje N1 povedal, da je sistem izposoje koles Bicikelj primeren za Ljubljano, saj je ta ravninska in ima le dva večja klanca, ki bi lahko za nekatere starejše pomenila težavo. Ker pa so na občini prejeli številne pobude za uvedbo električnih koles, so se odločili, da bodo pripravili razpis. Trenutno se o tem pogovarjajo z nekaterimi ponudniki. Janković predvideva, da bi se lahko z električnimi kolesi po Ljubljani zapeljali že jeseni.
S sistemom električnih koles želijo po županovih besedah povezati predvsem ljubljansko urbano regijo, kar pomeni, da bi lahko ta kolesa na primer uporabljali tisti, ki se v Ljubljano vozijo iz Medvod ali Grosuplja. Janković je še povedal, da se je pri tem razpisu tudi pokazalo, kje morajo biti ta postajališča. Občina je postavila zahtevo, da morajo biti na vseh vpadnicah oziroma na P + R parkiriščih, kjer imajo ljudje dostop do točk v centru mesta. Na območju za pešce si novih postajališč ne želijo.
Po prvotnih predlogih, ki so jih občini posredovali ponudniki, uporaba električnega kolesa ne bo brezplačna, ampak plačljiva. Če bo zanimanja za najem veliko, bodo nato zgradili še več postajališč. “Ta investicija bo razen lokacije investicija zasebnika oziroma ponudnika,” je povedal Janković. Bo pa občina od ponudnika verjetno zahtevala, da ima postajališče nadstrešnico, na kateri bi bile sončne celice, s katerimi bi se ta kolesa nato tudi polnila.
Bicikelj bo dobil še dve postajališči
Pri projektu izposoje električnih koles ne bo sodelovalo podjetje Europlakat, ki je sicer partner občine pri sistemu Bicikelj. Tega so meščani in obiskovalci dobro sprejeli. Kot so pojasnili na občini, je trenutno v Ljubljani na voljo 810 koles na 81 postajališčih. “V okviru javno-zasebnega partnerstva bomo postavili še dve novi postajališči ob Dolenjski cesti, ko se bo ta prenavljala, in po tem bo predmetna pogodba za Bicikelj izčrpana,” so dejali na občini.
S podjetji se dogovarjajo za še več postajališč
Mreža postajališč se bo nato širila v sodelovanju Europlakata z zasebnimi podjetji. Pri Europlakatu so za N1 potrdili, da potekajo pogovori s podjetji, ki bi bila pripravljena financirati postavitev dodatnih postaj. Na naše vprašanje, ali se bo za uporabnika nato karkoli spremenilo, so odgovorili, da ne. “Europlakat se je s pogodbo zavezal, da bo za delovanje sistema izposoje koles Bicikelj skrbel do leta 2033. V okviru dogovora so določeni tudi pogoji za uporabo koles, torej do izteka pogodbe velja, da je vsaka prva ura izposoje brezplačna, letna registracija, ki stane tri evre, pa se šteje kot dobropis,” so zapisali v podjetju.
Na občini ob tem dodajajo, da je bila novembra lani izvedena anketa o zadovoljstvu z mestnimi kolesi Bicikelj. Rezultati kažejo, da Ljubljančani “dobro poznajo sistem Bicikelj in ga tudi še po desetih letih ocenjujejo kot zelo koristen in pozitiven projekt”. “Na splošno so sistemu Bicikelj zelo naklonjeni, kot pozitivno in izrazito pozitivno ga ocenjuje kar devet od desetih vprašanih. Predstavniki iz družbe JCDecaux, ki je razvila samopostrežni sistem izposoje koles, so nas na obisku v Ljubljani seznanili, da smo po njihovih podatkih prvi na svetu po uporabi Biciklja. V povprečju je v Ljubljani vsako kolo uporabljeno kar osemkrat vsak dan,” še dodajajo.
V Ljubljani bo junija letos potekalo največje mednarodno kolesarsko srečanje Velo-city. To je največje svetovno srečanje na področju kolesarjenja, kolesarske infrastrukture, kolesarskih inovacij, varnosti koles ter družbenih in kulturnih sprememb, ki jih povzroča kolesarjenje na globalni ravni. Vsako leto se ga udeležijo predstavniki lokalnih, regionalnih, vladnih, nevladnih pa tudi mednarodnih organizacij ter strokovnjaki z različnih področij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje