Vlada je sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrtovanja za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Njegov cilj je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbaniziranih območij v dolini in na širšem vplivnem območju.
Pobudnik priprave državnega prostorskega načrtovanja za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini je ministrstvo za naravne vire in prostor, investitor pa je Direkcija RS za vode.
Prostorske ureditve se načrtujejo na območju občin Celje, Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko, med drugim pa vključujejo izgradnjo suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski, ureditve strug in nasipov ob Savinji, Bolski in Ložnici, umestitev večnamenskih zadrževalnikov ter izgradnjo in preureditev gospodarske javne infrastrukture skupaj s spremljajočimi ureditvami.
Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrtovanja je bila ob prehodu v leto 2023 javno objavljena, zatem so izdelali analizo prejetih smernic, usmeritev in podatkov nosilcev urejanja prostora ter oblikovali stališča do predlogov in pripomb javnosti. Obenem so pripravili predloge potencialno izvedljivih variant, seznam in obseg potrebnih strokovnih podlag ter časovni načrt in načrt sodelovanja javnosti.
V pobudi sta bili sicer za vrednotenje in primerjavo predlagani dve varianti, a se je izkazalo, da je smiselno načrtovati eno samo rešitev. Ta bo v nadaljevanju postopka dopolnjena in optimizirana, sledili bodo izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag, študije variant ter slednjič priprava državnega prostorskega načrtovanja. Ob tem je predvidena tudi izvedba celovite presoje vplivov na okolje.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so pojasnili, da je priprava protipoplavnega državnega prostorskega načrtovanja za območje Spodnje Savinjske doline eden od ukrepov, s katerim ob upoštevanju podnebnih sprememb prehajamo v fazo trajnejšega in celostnega urejanja vodotokov in zagotavljanje odpornosti na ekstremne dogodke.
Do danes so izredne ukrepe, ki zajemajo zlasti vzpostavljanje pretočnosti vodotokov, izvedli na skoraj 600 kilometrih vodotokov. Ostane jih še nekaj več kot 200 kilometrov, tako da zaključek izvajanja izrednih ukrepov po poplavah načrtujejo do sredine letošnjega leta.
Fazi izrednih ukrepov bo sledilo celovito urejanje vodotokov, ne le na poplavljenih območjih. Ko bodo na ministrstvu pripravili plan dela za leti 2024 in 2025, ga nameravajo v naslednjih nekaj tednih predstaviti in uskladiti z občinami. S tem bomo v Sloveniji končno začeli trajno in temeljito urejati področje vodotokov, ki je bilo leta zanemarjeno, so zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!