V srbskem kraju Vučkovica se med prebivalci širijo govorice, da na dno bližnjega umetnega jezera odlagajo radioaktivne odpadke iz Slovenije. "To ni mogoče," odgovarja slovenska agencija, ki se s temi odpadki ukvarja.
Umetno jezero Goli kamen blizu srbskega kraja Vučkovica že od nastanka buri duhove. Okoliški prebivalci namreč verjamejo, da je bilo jezero ustvarjeno zato, da bi na njegovo dno odlagali radioaktivne odpadke. Ti naj bi prihajali iz Slovenije. Teorija zarote se je med prebivalci začela širiti med gradnjo jezu. Takrat se jezeru ni smelo približati, dela so se izvajala ponoči, prebivalci pa so v bližini jezera opažali domnevno sumljive osebe, poroča Nova.rs.
Trditve o odlaganju radioaktivnih odpadkov so v Srbiji odločno zavrnili. “Ljudje si izmišljujejo marsikaj in mnogi verjamejo v teorije zarote,” so za Nova.rs dejali na centru Morava, ki upravlja jezero. Kot so pojasnili, je zaradi velikosti jeza logično, da približevanje med gradnjo ni bilo dovoljeno. “Predstavljajte si, da nekdo zgradi umetno jezero samo zato, da bi nekaj skril na njegovo dno. Take trditve so brez pameti in logičnega razmišljanja,” so še dejali.
Tudi v Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) menijo, da glede na zelo urejeno in nadzorovano ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz jedrske elektrarne to ni mogoče.
Kako pri nas skrbimo za radioaktivne odpadke?
Kot so pojasnili za N1, ravnanje z radioaktivnimi odpadki poteka v dveh korakih. Odpadki se najprej začasno skladiščijo, po nekem časovnem obdobju pa se premaknejo v odlagališče, kjer ostanejo za vedno. Tudi pri ravnanju z izrabljenim gorivom iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) nastopa več korakov. Izrabljeno gorivo se najprej nekaj časa skladišči v bazenih z vodo, kar ustavi verižno reakcijo v gorivu in ga hladi. Za tem se gorivo premesti v suho skladišče, od tam pa v globoko geološko odlagališče, kjer ostane za vedno.
Po podatkih ARAO v Sloveniji letno nastane približno 40 kubičnih metrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Med te sodijo predmeti, orodja in oblačila, onesnaženi z radioaktivnimi snovmi; odslužene naprave, ki vsebujejo zaprte vire sevanja; filtri za čiščenje reaktorskega hladila; izrabljeni ionski izmenjevalniki; ionizacijski javljalniki požara … Devetdeset odstotkov teh odpadkov nastane v nuklearni elektrarni Krško, ki jih v bližini elektrarne skladišči sama. Preostalih deset odstotkov odpadkov nastane v zdravstvu, industriji in raziskovalnih ustanovah, vključujoč raziskovalni reaktor Triga. Ti odpadki pa se skladiščijo v centru v Brinju pri Ljubljani. Pripravlja pa se vsa potrebna dokumentacija za izgradnjo odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki bo stalo v Vrbini blizu Krškega. Kot so dejali na ARAO, je pridobivanja gradbenega dovoljenja v zaključni fazi.
Na agenciji so še pojasnili, da izrabljeno gorivo v Sloveniji nastaja le v krški nuklearki in raziskovalnem reaktorju Triga. Tako gorivo imajo trenutno le v nuklearki, saj je bilo tisto iz reaktorja Triga leta 1999 odpeljano v ZDA. Tudi za te odpadke skrbi NEK, trenutno pa jih skladišči v bazenih. Na območju elektrarne se gradi suho skladišče, kamor bodo iz bazenov premestili izrabljeno gorivo. To bo skupaj z vsemi visokoradioaktivnimi odpadki, ki bi nastali med predelavo goriva ali razgradnjo elektrarne, v skladišču ostalo do leta 2093, ko je načrtovana vzpostavitev globokega geološkega odlagališča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje