Obvestilo, naj zaposleni na zaupanje v kabinetih ministrov iz kvote Gibanja Svoboda stranki plačujejo 1,5 odstotka osnovne plače – in to tudi, če niso člani Svobode – med zaposlenimi sproža precej negodovanja.
V kabinetih ministrov iz vrst Gibanja Svoboda je završalo. Obvestila generalne sekretarke Gibanja Svoboda Tamare Kozlovič, da morajo stranki plačevati članarino oziroma mesečni prispevek v višini 1,5 odstotka osnovne plače, namreč niso prejeli le funkcionarji na teh resorjih, temveč tudi zaposleni na zaupanje ministrov, ki so uvrščeni v 46. ali višji plačni razred. Še več: kot nam je dejalo več naših virov, so dolžni takšen prispevek Gibanju Svoboda plačati tudi tisti zaposleni na zaupanje, ki sploh niso člani stranke.
“Odločitev, ali bodo zaposleni na zaupanje plačevali ta prispevek, bi morala biti svobodna, ne pa ’prisila’,” je navedel eden naših sogovornikov. In se vprašal, ali bo, če zahtevanega zneska ne bo plačeval, izgubil službo. Običajna članarina za člane Gibanja Svoboda je sicer 50 evrov letno.
Drugi sogovornik, ki ni član stranke, je poudaril, da ga je minister v kabinet povabil zato, ker je ocenil, da lahko strokovno in učinkovito opravlja zaupano delo, in ga torej tja ni poslala stranka. “Plačevanje funkcionarskega prispevka pa je mogoče razumeti, da smo zaposlitev na zaupanje v kabinetu dobili zaradi bližine največji vladni stranki in da torej njihovim ministrom strokovnost zaposlenih ni bila v ospredju,” je dodal. Slišali smo lahko tudi začudenje, da se k takšnemu ravnanju zateka stranka, ki se po letošnjih volilnih uspehih “koplje v denarju”.
Na Gibanje Svoboda smo naslovili vprašanje, zakaj morajo zaposleni na zaupanje ministrov stranki plačevati funkcionarsko članarino oziroma prispevek – in to celo tisti, ki niso njeni člani. Bi lahko, če plačilo odklonijo, izgubili zaposlitev? Je torej pri zaposlitvah na zaupanje ministrov pomembna zgolj bližina stranki in ne strokovnost, nas je še zanimalo. Odgovorili so nam, da “politična stranka Gibanje Svoboda svojih internih pravnih aktov ni dolžna komentirati v javnosti, saj gre za interno organizacijo stranke”. Kljub temu pa so dodali: “V celoti zanikamo vaša sklepanja, da bi zaposlovanje na zaupanje v kabinetih ministrstev ali drugih državnih organov vezali na morebitno plačilo članarine ali drugih prispevkov stranki. Kot ste verjetno seznanjeni, je članstvo v vsaki politični stranki prostovoljno kot tudi morebitni prispevki fizičnih oseb.”
Nekateri vidni člani Gibanja Svoboda pa so nam dejali, da strankin pravilnik o članarini določa tudi članarino oziroma prispevek za zaposlene na zaupanje ministrov Golobove stranke. Pozicija teh namreč po besedah naših sogovornikov ni vezana zgolj na njihovo strokovnost, temveč tudi na uspeh stranke.
Zanimalo nas je, kako imajo glede članarine oziroma mesečnega prispevka zaposlenih na zaupanje urejeno v drugih dveh koalicijskih strankah. V SD so nam povedali, da tisti, ki niso člani stranke, ne plačujejo nič, če so člani stranke, pa običajno članarino. Ta pri SD znaša 25 evrov letno. Funkcionarji, kar so na ministrstvih ministri, državni sekretarji in generalni sekretarji, pa stranki namenijo pet odstotkov plače. Tudi v kabinetih ministrev Levice zaposleni na zaupanje, ki niso člani stranke, ne plačujejo nič, člani stranke pa običajno članarino v višini 20 evrov letno. Članarina funkcionarjev Levice, z izjemo zaposlenih pri stranki, v skladu s strankinim statutom ne sme znašati manj kot deset odstotkov osnovne neto plače ali sejnine funkcionarke oziroma funkcionarja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje