Velenjska mestna uprava za namen stanovanjske gradnje in drugih večjih projektov pripravlja devet novelacij obstoječih in novih izvedbenih prostorskih aktov. V Velenju je tako v mestnem središču kot na obrobju mesta potencial za izgradnjo približno 800 stanovanjskih enot v večstanovanjskih objektih ter vrstnih in samostojnih hišah.
Na velenjski mestni občini pričakujejo, da bo večina aktov sprejetih konec leta in da bodo tako vzpostavljeni pogoji za pridobitev gradbenih dovoljenj. To pomeni, da lahko v naslednjih letih v Velenju začnejo gradnjo vsaj 400 novih stanovanj, so navedli v petkovem sporočilu za javnost.
Glede nakupa stanovanj tečejo dogovori o sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom ter z Evropsko investicijsko banko o možnostih ugodnejših kreditov.
V želji, da potencialne investitorje oz. gradbene izvajalce že vnaprej seznanijo z načrti, je velenjski župan Peter Dermol s sodelavci na delovno srečanje povabil predstavnike gradbenih podjetij in projektante. Poleg možnih lokacij za stanovanjsko gradnjo so jim predstavili tudi večje strateške projekte, ki jih načrtujejo v sklopu prestrukturiranja Šaleške regije ob izstopu iz premoga.
“V tem obdobju v Šaleški dolini načrtujemo za 70 milijonov investicij iz naslova prestrukturiranja, celostnih teritorialnih naložb in dogovora za razvoj regij. Pred nami so tudi energetske sanacije javnih in zasebnih stavb ter zelena preobrazba daljinskega ogrevanja,” je dejal Dermol.
Kje vse se bo lahko gradilo
Po navedbah občine je v Velenju več zemljišč, na katerih je možna gradnja večstanovanjskih objektov.
Na Kidričevi cesti pri zelenici med reko Pako in pošto je predvidenih do pet stanovanjskih stolpnic s 160 do 200 stanovanji ter 465 parkirnimi mesti v garažni hiši in 28 na zunanjih površinah. Območje te zelenice je največje nezazidano stavbno zemljišče v središču Velenja. Zemljišče je veliko 12.330 kvadratnih metrov, v naravi pa predstavlja travnik, igrišče in parkirišče. Javna dražba bo po javni obravnavi prostorskih aktov, predvidoma še letos.
Na Zlatem griču je predviden prvi terasasti blok s 24 stanovanji in 110 enotami atrijskih in vrstnih hiš.
Na Selu je možnost gradnje osmih ali devetih stolpičev s skupaj 200 stanovanjskimi enotami. Sprejem zazidalnega načrta je predviden prihodnje leto.
Po prostorskih aktih je večstanovanjska gradnja možna tudi na zelenici med Jenkovo cesto in Cesto talcev, kjer je predvidena odstranitev železniškega tira. Možna je gradnja treh večstanovanjskih stolpičev.
V Šaleku je na zasebnem zemljišču možna gradnja štirih stanovanjskih stolpičev s 35 do 40 stanovanjskimi enotami. Stanovanjska gradnja je po načrtih možna tudi na območju Črnove in Sela.
S spremembo prostorskega akta je možna rušitev obstoječe stavbe na Kidričevi cesti in novogradnja poslovno-stanovanjskega objekta, kjer je za poslovni interes na voljo približno 3.300 kvadratnih metrov.
Individualna stanovanjska zazidava je možna na območju zazidalnega načrta Lipa-vzhod, in sicer za 22 stanovanjskih hiš. Zemljišče v velikosti okoli 3000 kvadratnih metrov za gradnjo šestih stanovanjskih hiš je na območju zazidalnega načrta Lipa-vzhod (del), ki je v lastništvu Premogovnika Velenje in njegove hčerinske družbe HTZ.
Na območju zazidalnega načrta Vinska Gora dve je predvidenih 13 stanovanjskih hiš na lastnini velenjske občine in osem na zasebnem lastništvu. Območje Vinske Gore-vzhod v velikosti približno 6.000 kvadratnih metrov predvideva pozidavo okoli sedmih stanovanjskih hiš, potrebna pa je izdelava novega prostorskega načrta.
Individualne stanovanjske zazidave so možne še na območju Šentilja, Ložnice-Arnače, za Velenjskim gradom in na območju nekdanjega smučišča v Šaleku.
Poleg stanovanjske gradnje velenjska občina načrtuje tudi številne večje samostojne gradbene projekte v sklopu prestrukturiranja Šaleške regije, kot so Stara elektrarna, tehnološki park in poslovne cone.
Na področju trajnostne mobilnosti načrtujejo prenovo Cankarjeve in Stantetove ulice ter Kardeljevega trga, energetske sanacije javnih stavb in zeleno preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja.
“Zavedamo se, da bo Šaleška dolina kot postpremogovna regija kmalu postala izjemno zanimiva za številne vlagatelje. Konkurenčna prednost doline je možnost pridobitve dodatnih nepovratnih sredstev iz sklada za pravičen prehod, ki bo na voljo izključno za premogovne regije pred izstopom,” so še zapisali na občini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje