Začenja veljati zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon za investicije v zdravstvu v prihodnjih desetih letih predvideva okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Zakon predvideva, da se bo v prihodnjih desetih letih v državnem proračunu za investicije v zdravstvu zagotovilo 2,093 milijarde evrov. Od tega bo za oba univerzitetna klinična centra namenjenih skupaj 763 milijonov evrov, za splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalne domove 557 milijonov evrov, specialne bolnišnice 214 milijonov evrov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov evrov in za porodnišnice 26 milijonov evrov.
Za primarno zdravstveno raven bo namenjenih 200 milijonov evrov, za Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino 33 milijonov evrov. Za medicinski fakulteti, fakulteto za farmacijo ter pripadajoče študijske in raziskovalne dejavnosti nameravajo nameniti skupaj 200 milijonov evrov, za srednje šole, višje strokovne šole in visokošolske zavode s področja zdravstva pa 50 milijonov.
Dinamika investicij
Predvidena poraba denarja je takšna:
-
Letos 127 milijonov evrov
-
Prihodnje leto 197,6 milijona evrov
-
219,7 milijona evrov leta 2023
-
233,2 milijona evrov leta 2024
-
227,7 milijona evrov leta 2025
-
252,6 milijona evrov leta 2026
-
220,4 milijona evrov leta 2027
-
172,1 milijona evrov leta 2028
-
169,9 milijona evrov leta 2029
-
136,8 milijona evrov leta 2030
-
135,51 milijona evrov leta 2031
DZ je zakon potrdil konec septembra, v uradnem listu pa je bil objavljen 8. oktobra. Na glasovanju je dobil 68 glasov za, proti pa sta pritisnila samo Franc Trček iz SD ter član poslanske skupine DeSUS Robert Polnar. “Socialni demokrati podpiramo politiko mišljenja, podpiramo javno rabo uma in nikakor ne horuk populizma,” je v predstaviti stališča poslanske skupine dejal Trček. Kljub temu so nekateri poslanci SD zakon podprli, nekateri pa niso glasovali. Vzdržali so se tudi poslanci LMŠ in SAB. V teh dveh poslanskih skupinah so opozorili na naraščajoč javni dolg. Najverjetneje je bil to tudi Polnarjev motiv za glasovanje proti, vendar se on v razpravi ni oglasil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!