Menu Item
Vlada je razrešila pet članov sveta zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana. Gre za pričakovano potezo, po tistem, ko so svetniki po sredini obravnavi očitkov o domnevnem nasilju na kliniki sporočili, da vodstvu klinike zaupajo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je generalnega direktorja ljubljanske psihiatrije Bojana Zalarja pozval k odstopu. Popoldne so se na ministrove besede odzvali razrešeni svetniki. Pravijo, da je resnica ravno nasprotna od ministrovih navedb.
Kot smo napovedali, je vlada na današnji seji razrešila pet članov sveta zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana. To je po seji vlade sporočil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Gre za tistih pet članov od devetih, ki so predstavniki ustanovitelja, torej vlade. Bešič Loredan je generalnega direktorja klinike prof. dr. Bojana Zalarja pozval k odstopu.
“Izjemno razočaran sem nad nastopi direktorja ljubljanske psihiatrične klinike in ga pozivam k odstopu,” je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal zdravstveni minister Bešič Loredan. Ob tem je dodal, da je bila vlada natančno seznanjena z dogodki, ki so se dogajali na ljubljanski psihiatrični kliniki, o čemer smo prvi poročali na N1.
Generalni direktor psihiatrične klinike Zalar je v odzivu zapisal, da svoje naloge direktorja opravlja dobro, in dodal, da se bo poslovil sam, če bo sistemski nadzor pokazal, da je storil strokovne napake oziroma da je zanje objektivno odgovoren.
Svetnike razrešili
Vlada je ocenila, da obstoječi svet zavoda ni izpolnil svojih nalog, Bešič Loredan pa je izrazil nestrinjanje s potezami sveta, ker so svetniki na včerajšnji seji preprosto potrdili, da v zavodu niso odkrili nobenih nepravilnosti in da je vse, kar se je dogajalo na Psihiatrični kliniki Ljubljana, “povsem v redu”.
Vlada je tako razrešila pet članov sveta, ki jih je imenovala sama: Branko Neffat, Igorja Pigaca, Dražena Levojeviča, Danila Lončariča in Judith Unetič. Na njihova mesta je do izteka mandata, torej do 20. februarja 2026, imenovala naslednjih pet članov: Tomaža Subotiča, Alenko Kolar, Tomaža Krišlja, Anjo Kocijančič in Marjana Mačkoška. Od novih predstavnikov sveta ustanovitelj pričakuje, da bodo delo opravili profesionalno, da bodo vse prijave pacientov vzeli skrajno resno in znova ocenili ustreznost dela vodstva zavoda.
Bešič Loredan je dejal, da je naloga vlade kot ustanovitelja zavoda in tudi ministra za zdravje, da zaščiti ljudi na eno strani in psihiatrično kliniko na drugi strani kot ustanovo. Poudaril je, da mora imeti psihiatrična klinika odprta vrata in jasno komunicirati o tem, kaj je bilo in kaj ni bilo narejeno. Ob tem je napovedal, da bo v petek imel srečanje z ljudmi, ki želijo deliti osebne izkušnje o dogajanju na kliniki.
Izrazil je tudi željo, da vsi nadzorni organi, policija in novi svet zavoda opravijo svoje delo za razjasnitev dogajanja. “Vse paciente, ki so bili zdravljeni in bodo zdravljeni na psihiatrični kliniki, bi rad pozval, da ostanejo mirni. Psihiatrična klinika v tisti točki, kar zadeva zdravljenje, dela dobro,” je poudaril Bešič Loredan.
Svetniki: Resnica je ravno nasprotna
Popoldne so se na ministrove besede odzvali razrešeni svetniki. Zmotile so jih Loredanove navedbe, da je bila komunikacija dosedanjega sveta psihiatrične klinike z ministrstvom slaba, da svet zavoda ni opravil svoje naloge nadzora in da klinika ni imela zunanjih nadzorov. Minister je med drugim dejal, da za odreditev izrednega zunanjega nadzora s strani zdravniške zbornice ministrstvo ni pristojno.
“Resnica je ravno nasprotna,” pravijo razrešeni. Poudarjajo, da je ljubljanska psihiatrična klinika razumljivo ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov. Po vsaki seji je svet vse sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu, to pa je pisno soglašalo z vsemi dokumenti, ki so jih prejeli v obravnavo, tudi v letu ministrovanja sedanje vlade, so opozorili in dodali, da ni ministrstvo nikoli zahtevalo dodatnih pojasnil ali imelo dodatnih vprašanj. “Prav tako nismo prejeli nobenih ugotovitev o nepravilnosti našega delovanja, kar bi pričakovali, glede na to, da so bili seznanjeni z vsemi dokumenti in zapisniki,” še menijo razrešeni svetniki.
Spomnili so še, da so ministrstvu predlagali sestanek, a se na pobudo ministrstvo ni odzvalo. “Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v tajnosti proučevali dogajanja na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane sveta in pozivali direktorja k odstopu,” so zapisali.
Ob tem pravijo, da je neresnična tudi navedba ministra, da klinika ni imela zunanjih nadzorov, temveč le interne. Po njihovih podatkih je klinika imela od 2020 do 2023 skupno 31 zunanjih nadzorov, med njimi zdravstvenega inšpektorata, nadzore s področja kakovosti, varuha človekovih pravic, zavoda za zdravstveno zavarovanje in inšpektorata za delo.
Po besedah svetnikov minister “prav tako podaja neresnične trditve, da nima manevrskega prostora, ni pristojen za odreditev izrednega nadzora, češ da je edina, ki lahko zahteva nadzor zdravniške zbornice, klinika sama”. Navajajo, da 78. člen zakona o zdravstveni dejavnosti eksplicitno našteva, kdo ima pravico do odreditve izrednega nadzora s strani zdravniške zbornice in na prvem mestu je prav minister za zdravje.
Spomnimo na zgodbo N1: potem ko smo dobili informacijo, da naj bi se na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dogajalo nasilje, smo se v naslednjih tednih o razmerah na kliniki pogovarjali s številnimi sogovorniki. Govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in drugimi. V obsežni novinarski preiskavi nam je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Navedbam pritrjujejo tudi nekateri materialni dokazi, ki smo jih pridobili. Vodstvo klinike navedbe o nasilju ves čas kategorično zavrača. Vse naše vire je ob tem strah maščevanja.
Kot smo že poudarili v preiskovalnem članku:
- je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;
- namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;
- številni, ki se zdravijo na sprejemnih oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo;
- ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu.
Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.
Tu lahko preberete celoten preiskovalni članek: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Tu pa vam je na voljo ves N1 dosje o dogajanju na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje