Županja Črne: "Potrebujemo prostovoljce in občutek, da nismo sami"

Tri mostove na državnih cestah prek Kamniške Bistrice, ki so bili hudo poškodovani v vremenski ujmi, bodo v nekaj tednih začasno nadomestili montažni. Kot so za STA povedali na Direkciji RS za infrastrukturo, bo promet na mostovih v Domžalah in Dolu stekel do konca avgusta, v Zgornjih Stranjah pa predvidoma v začetku septembra.

Župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen opozarja, da so struge Meže, Suhe, Kotuljke, Strojnske reke, Uršljice in Črnega potoka še bistveno prepolne naplavin, tudi ob samih rekah je ogromno materiala, podrlo je veliko kamnitih zložb. Naplavine intenzivno čistijo, povprečno imajo v občini dnevno okoli 15 delovišč ob strugah, je povedal za STA. "Prostovoljce še potrebujemo, a v manjši meri, za čiščenje posamičnih objektov," je dejal. Ne morejo pa prostovoljci sodelovati pri sanaciji strug vodotokov in pri sanaciji plazov.

Tudi iz nekaterih drugih občin, med drugim iz Črne, Mežice in Prevalj, sporočajo, da še vedno potrebujejo pomoč prostovoljcev pri odstranjevanju posledic ujme. V Mežici v soboto med 8. in 15. uro organizirajo čistilno akcijo. Prostovoljce, ki bodo k njim prihajali iz drugih občin, prosijo, da svoj prihod predhodno najavijo s sporočilom SMS na telefonsko številko 070 199 806.

Čistilno akcijo v soboto organizira tudi štab civilne zaščite na Prevaljah. Tam sicer nemški prostovoljci danes zaključujejo gradnjo še drugega montažnega mostu v kraju, in sicer pri Petrolovi bencinski črpalki, promet čezenj pa bo stekel predvidoma v soboto oz. ko bodo ustrezno uredili še dovozno pot.

Predvsem zaradi zemeljskih plazov nekatere koroške občine tudi dva tedna po ujmi še niso zaključile z intervencijskimi deli. Med drugim so v slovenjgraški občini našteli okoli 170 plazov, v dravograjski več kot 240. 

V uničujočih poplavah so številni ostali brez svojega doma. Po podatkih vlade je skoraj 500 stanovanjskih objektov neprimernih za bivanje, več kot 30 pa jih je porušenih. Nekaj sto ljudi je zaradi tega še vedno razseljenih.

Nuklearna elektrarna Krško (Nek) je zanesljivo obratovala tudi v vremenski ujmi, ki je v začetku meseca prizadela Slovenijo. Kot so sporočili iz Neka, je nuklearka varna tudi ob morebitnih pretokih reke Save, ki bi presegli 10.000 kubičnih metrov na sekundo, kar je trikratnik pretoka ob nedavnih poplavah.

Zveza prijateljev mladine Slovenije poziva odločevalce in pristojne službe, da v naslednjih 14 dneh naredijo vse, da se vsem otrokom zagotovi začetek šolskega leta v šolah. "Zavedamo se, da je največja težava uničena cestna in druga infrastruktura in da je dostop do šol otežen, vendar ne pozabimo, da imajo nekateri otroci uničene domove in domačo računalniško opremo, ki bi omogočala pouk na daljavo," so zapisali.

Poudarili so, da je epidemija koronavirusa pokazala, kako nespodbudno in negativno šolanje na daljavo vpliva na otroke in na učitelje. Dodali so, da imajo pri ZPMS sklad "Polna šolska torba", s katerim lahko pomagajo tistim, ki potrebujejo šolske potrebščine. 

 V Občini Luče so danes začeli graditi zaščitni zid na delu glavne ceste proti Ljubnemu ob Savinji, ki je zaradi posledic nedavne ujme zaprta. Župan Klavdij Strmčnik upa, da bodo čez okoli dva tedna lahko ponovno vzpostavili to pomembno prometno povezavo v Zgornji Savinjski dolini. Po njegovih ocenah bo gradnja zidu trajala najmanj deset dni. "Upam, da bo v 10 do 14 dneh cesta spet prevozna in se bo lahko življenje pri nas spet začelo normalno odvijati," je dejal.

Po hudih poplavah, ki so v začetku avgusta zajele dobršen del države, so bile med bolj razdejanimi občinami Braslovče. Da bi zagotovili dolgoročno poplavno varnost območja, so se pristojni odločili za na videz radikalen, vendar po besedah župana nujen in edini učinkoviti ukrep. Izseliti nameravajo dve naselji na območju Letuša.

Cerkniško jezero, eno največjih presihajočih jezer v Evropi, je bilo pred obilnimi padavinami v prvih dneh avgusta brez vode. Deževje ga je nato napolnilo, ne pa tudi razlilo do naselij.

Poplav v poletnem času na tem območju po podatkih parka sicer ne pomnijo. Jezero se je do hiš na Dolenjem Jezeru nazadnje razlilo februarja 2014 in novembra 2000, torej ne v poletnem času.

Še ena velika ojezeritev je nastala leta 1971, ko je voda prišla do spodnjega križišča na Dolenjem Jezeru, a je bila tedaj cesta čez nasip 40 centimetrov nižja, zato bi višino vode po njihovih navedbah lahko primerjali s tisto iz leta 2014.

Vodostaj Cerkniškega jezera s pomočjo dveh merilnih postaj Agencije RS za okolje na Gorenjem in Dolenjem Jezeru spremljajo od leta 1954. "Od takrat do danes je jezero avgusta samo enkrat preseglo štiri metre vodostaja, in sicer 18. avgusta 1977, ko so namerili 410 centimetrov. Tistega leta je bil po arhivskih podatkih Arsa vodostaj visok vse leto," so pojasnili.

Obilno deževje novembra leta 2000 je prineslo vodostaj 65 centimetrov nad ograjo mostu v vasi Dolenje Jezero, višina vode pa je segala do sredine spodnjega križišča. Februarja leta 2014 - po žledu - je voda segala do vrha robnika na zgornjem delu parkirišča v vasi Dolenje Jezero.

"A za jesen visoke vode niso neobičajne. Za poletje so. Poleti so domačini vajeni, da namesto jezera gledajo gole požiralnike ter pašnike in travnike, ki jih kosijo, ne pa vode," so dodali upravitelji parka.

Ministrstvo za finance je sporočilo, da je bilo v desetih dneh z donacijami v državni proračun zbranih 200 tisoč evrov in se zahvalilo donatorjem. "Pri odpravljanju posledic poplav lahko pomagate na različne načine, tudi z donacijami v državni proračun," je državljane prek družbenega omrežja X spomnilo ministrstvo za finance.