Golob po sestanku s predsedniki strank: Znamo biti enotni, ko je to potrebno

Slovenija 18. Avg 202310:49 > 12:42 5 komentarjev
posvet pri Robertu Golobu, parlamentarne stranke
Žiga Živulović jr./BOBO

Predsednik vlade Robert Golob se je danes sestal s predsedniki parlamentarnih strank, ki jih je na srečanje povabil "v želji po oblikovanju celovitih rešitev in ukrepov za sanacijo posledic ujme". Vlada je namreč opredelila nove interventne ukrepe, ki jih bo vgradila v interventni zakon za pomoč po poplavah. Kot so dejali predsedniki parlamentarnih strank po sestanku, je ta bil konstruktivne narave, tudi predlogi opozicije gredo v isti smeri kot vladni. Med danes omenjenimi ukrepi so solidarnostne delovne sobote, izdaja državnih obveznic in subvencioniranje obresti za nakup uničenih strojev in opreme.

Med vladnimi interventnimi ukrepi so tehnična pisarna, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč in moratorij na posojila. Predlog zakona bodo ministri potrdili prihodnji četrtek in ga po nujnem postopku poslali v državni zbor.

Premier Robert Golob je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank dejal, da znajo politiki biti enotni takrat, ko je to treba in dodal, da si želi, da “bi ta narodna enotnost trajala čim dlje”. Na sestanku so si izmenjali stališča in poglede na nabor predlaganih ukrepov, premier Golob pa je poudaril, da je koalicija usklajena tudi s pogledi opozicije. “Skupaj bomo naslednji teden pripravili interventni zakon, ki bo še boljši. Primarno pa je usmerjen v tiste ukrepe, ki morajo začeti delovati že v mesecu septembru,” je dejal Golob.

Janša: Vladni predlogi in predlogi SDS gredo v isto smer

Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je dejal, da so v stranki pripravili vrsto priporočil in predlogov, po sestanku s koalicijskimi strankami in premierjem pa so ta seznam bistveno skrčili, saj je vladna stran pripravila nekatere iste predloge. “Predsedniku vlade sem predal 44 predlogov priporočil. Verjamem, da gredo v isto smer, v katero je krenila vlada s tem dvojim pristopom, in sicer, da se najprej sprejmejo interventni nujni ukrepi in potem še poseben zakon za obnovo. Mislim, da je to pravi pristop, tudi zametki organizacije za realizacijo tega pristopa, ki jih je včeraj predstavila vlada, gredo  v pravo smer,” je dejal Janša in dodal, da ga veseli, tudi najava, da naj bi bil interventni zakon sprejet in uveljavljen že do konca tega meseca.

Izpostavil je ključen predlog SDS, ki se nanaša na finančne vire financiranja odprave posledic nedavnih katastrofalnih poplav. Dejal je, da je Slovenija v skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 dobila možnost za pridobitev povratnih sredstev oziroma ugodnih posojil v višini blizu enega odstotka BDP. Janša je dodal, da je na voljo še vedno približno 2,8 milijarde evrov, zato pa mora vlada pohiteti in do konca avgusta naznaniti Evropski komisiji namero, za črpanje teh sredstev, saj so glede na poslovanje na finančnih trgih evropska sredstva trenutno za Slovenijo zelo atraktivna.

“Vsebini dveh zakonov gresta v pravo smer, tukaj ne vidim problemov za našo podporo. Predlogi, ki smo jih dali gredo v isto smer,” je dejal Janša in dodal: “Predsednik vlade je prelistal naše predloge in dejal, da vidi mnogo koristnih stvari. Ne verjamem, da bi vlada predloge, ki so dobri, zavračala. Pričakujem, da bo konstruktiven pristop ostal tudi v nadaljevanju, kar se tiče prenove.”

NSi za odpravo birokratskih ovir

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je dejal, da so v stranki že v sredo javnosti predstavili svoje predloge za sanacijo posledic ujme in da so jih že poslali predsedniku vlade in vladni ekipi. Dejal je, da gre za konkretne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne predloge, med katerimi je kar nekaj takšnih, ki se z vladnimi predlogi podvajajo. Krščanski demokrati se med drugim zavzemajo za dvig povprečnin prizadetim občinam, takojšnjo vzpostavitev solidarnostnega sklada, odločno pa nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju gospodarstva.

Opozoril je, da prihaja jesen in kasneje zima in da bodo tudi takrat ljudje potrebovali pomoč. “Dokler ne bo zadnja hiša popravljena, sanirana zadnji vodotok in cesta, bo NSi igrala zelo konstruktivno vlogo in predstavljala pozitivne predloge, kako sanirati posledice nedavnih poplav,” je poudaril Vrtovec.

Kot ključno kratkoročno rešitev je izpostavil sanacijo vodotokov. Po mnenju Nove Slovenije je treba okrepiti ekipe, ki bodo uredile rečne struge pred jesenskim deževjem, v nasprotnem primeru bo Slovenija priča novim katastrofam. Dodal je še, da se zavzemajo za odpravo birokratskih ovir, med katere sodijo tudi gradnja nadomestnih gradenj brez gradbenih dovoljenj na območjih, kjer so že stali objekti z vsemi dovoljenji. Omenil je tudi možnost subvencioniranje obrestnih mer za nabavo uničenih strojev, da lahko tisti, ki so v katastrofalnih poplavah izgubili delovne stroje, nadaljujejo delo.

Ključni izziv bo finančna konstrukcija

Predsednika preostalih dveh koalicijskih strank – SD in Levica – sta po sestanku poudarila, da je bil sestanek konstruktiven, kar sta tudi pozdravila. Predsednica stranke SD Tanja Fajon je dejala, da je trenutno najbolj ključno, kako se bomo lotili sanacije in obnove škode, ki je nastala po poplavah, kot največji izziv pa je navedla finančno konstrukcijo obnove. “Zavedamo se, da se bo škoda po poplavah štela v milijardah. Predlogi vlade, opozicije in tudi SD gredo v isto smer,” je dejala.

Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca so na sestanku največ časa namenili vprašanju, “kako bomo vse skupaj financirali in pomagali krajem, ki so bili prizadeti”. Izrazil je željo, da bi takšna povezanost med strankami ostala tudi takrat, ko ne bo več govora o poplavah ali kakšni drugi katastrofi.

Podpredsednik stranke Gibanje Svoboda Matej Arčon je poudaril, da je nujno, da so ukrepi hitro in učinkoviti. Ena od stvari, ki je bila predlagana, je bila tudi, da bi bila vsaka druga sobota v mesecu delovna sobota, izkupiček tega dne, pa bi podjetja namenila za obnovo. Kot je dejal, bi se delodajalci prostovoljno odločili za ta korak. V poslanski skupini pa premlevajo tudi idejo, da bi z ugodnimi obrestnimi merami aktivirali državljane, da svoj privarčevani denar vložijo v državne obveznice, na tak način pa bi se denar stekel v solidarnostni sklad, ki bo ustanovljen.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje