Varuhinja Drenik Bavdek v bran gluhim: "Ustavna določba ne sme postati mrtva črka na papirju"

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja na razkorak med formalnim priznanjem pravic gluhih in njihovim uresničevanjem.

Svetovna zveza gluhih je za letošnje leto izbrala osrednjo temo Uveljavljanje človekovih pravic gluhih oseb. Kot so zapisali pri Varuhu, tema opozarja prav na razkorak, ki lahko nastane med formalnim priznanjem pravic in njihovim dejanskim uresničevanjem, na kar je Varuh že večkrat opozoril.

"Pri tem niso ključne le prilagoditve"

"Gluhim osebam morajo biti brez diskriminacije dostopni izobraževanje, informacije, javne storitve, sodni in upravni postopki, zdravstveno varstvo, kultura, šport ter sodelovanje v družbenem in političnem življenju. Pri tem niso ključne le prilagoditve, ampak tudi spoštovanje jezikovne in kulturne identitete skupnosti gluhih," je poudarila Drenik Bavdek.

Mednarodni dokumenti jasno določajo, da je treba zagotoviti uporabo znakovnih jezikov, dostop do tolmačev ter vključujoče izobraževanje v jeziku in obliki komunikacije, ki sta za posameznika najprimernejša.

"To je bil zgodovinski trenutek"

Slovenija je sicer leta 2021 slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisala v ustavo. "To je bil zgodovinski trenutek. A ustavna določba ne sme postati mrtva črka na papirju - pa čeprav je ta papir ustava," opozarja varuhinja. Pravica mora biti po njenih navedbah podprta z jasnimi pristojnostmi, trajnim financiranjem in dolgoročno strategijo razvoja, rabe in ohranjanja slovenskega znakovnega jezika.

Varuh je v letnem poročilu za leto 2025 vlado pozval, naj financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika uredi sistemsko, ne zgolj s projekti. Varuhinja ob tem opozarja, da projektno financiranje ne more nadomestiti sistemskega financiranja in sistemske skrbi za uresničevanje človekovih pravic. "Projekti so časovno omejeni, človekove pravice pa ne smejo biti odvisne od razpisov ali političnih prioritet vsakokratne vlade," je poudarila.

Ob mednarodnem tednu gluhih Varuh poziva vse pristojne, naj v sodelovanju s skupnostjo gluhih odpravijo vrzeli med pravnimi zavezami in vsakdanjo izkušnjo ljudi. Posebno pozornost je treba nameniti sistemskemu financiranju razvoja slovenskega znakovnega jezika, dostopnosti informacij in storitev ter učinkovitemu sodelovanju gluhih oseb pri oblikovanju rešitev, ki jih zadevajo, so še navedli.