Menu Item
Direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic so zagrozili, da bodo odstopili, če vlada ne bo še ta mesec odpravila plačnih nesorazmerij. S prvim aprilom bodo zdravniki tudi po osnovnih plačah prehiteli direktorje, med katerimi so številni, ki so po poklicu zdravniki. "Nimamo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih za bistveno nižjo plačo od kolegov, zato razmišljamo o odstopu s svojih funkcij," so napisali v pismu, ki so ga poslali predsedniku vlade Robertu Golobu.
Direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov so od predsednika vlade Roberta Goloba zahtevali, naj odpravi plačna nesorazmerja, ki so nastala z dvigom zdravniških plač. Zmotilo jih je, da bodo nekateri zdravniki aprila tudi z osnovnimi oziroma izhodiščnimi plačami prehiteli direktorje. “To postavlja vodstva javnih zdravstvenih zavodov v povsem neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost in odgovornost delovnega mesta in so kaplja čez rob že doslej absurdne situacije,” so zapisali.
Predvsem tisti direktorji, ki so po poklicu zdravniki, zato razmišljajo o odstopu, so opozorili. “Nimamo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih za bistveno nižjo plačo od kolegov,” so pojasnili. “Na zdravniških delovnih mestih lahko računamo na višje plačilo za svoje delo. Podobno razmišljamo tudi številni podpisniki, ki nimamo medicinske izobrazbe.”
Pod pismo so se podpisali 103 direktorji oziroma strokovni direktorji 77 bolnišnic, zdravstvenih domov in javnih inštitutov s področja zdravstva.
Šorli: Želimo prepoznanje naše vloge
“Naše stališče v bistvu ni zahteva za višje plače, ampak za prepoznanje naše vloge,” nam je v telefonskem pogovoru pojasnil direktor bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, “Imamo največjo odgovornost za delovanje zdravstvenih zavodov, v službi smo 24 ur na dan, vedno smo izpostavljeni kritiki, pri priznanju uspehov pa smo spregledani,”
“Že zdaj zaostajamo za plačami zdravnikov”
Kot so pojasnili v pismu, se povprečni direktor slovenske bolnišnice uvršča v 57. plačni razred, ki pomeni 4.138 evrov osnovne mesečne bruto plače, strokovni direktor pa en plačni razred nižje (3.979 evrov). Povprečni direktor zdravstvenega doma je po njihovem v 53. plačnem razredu (3.537 evrov), povprečni strokovni direktor pa v 52. plačnem razredu (3.401 evro).
S prvim aprilom bodo vsi v javnem sektorju dobili en plačni razred, nekateri zdravniki pa pet. Doslej je za javne uslužbence veljal plačni strop, ki je bil določen pri 57. plačnem razredu. To je bil torej najvišji možni plačni razred za javnega uslužbenca, tudi če bi glede na ostale določbe plačnega sistema lahko napredoval višje.
Preberite tudi: Minister optimističen, da bo plačni steber za zdravstvo oblikovan do 1. aprila
Nekateri zdravniki bodo torej aprila uvrščeni v 62. plačni razred (5.035 evrov), v naslednjih letih pa bodo lahko napredovali do 66. plačnega razreda. Tega razreda trenutno še ni, najvišji je 65., ki pomeni 5.663 evrov osnovne mesečne bruto plače. Ker vsak plačni razred prinaša za 4 odstotke višjo plačo od prejšnjega, lahko izračunamo, da bo osnovna mesečna bruto plača v 66. plačnem razredu znašala 5.890 evrov.
“Direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih so že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov,” piše v pismu, poslanem Golobu.
“Verjamemo, da se tudi sami zavedate pomena vodenja za uspešno delovanje zdravstvenih zavodov in celotnega zdravstvenega sistema,” so premierja opozorili direktorji. Od vlade pričakujejo, da bo do 1. aprila odpravila plačna nesorazmerja in da v okviru načrtovanega plačnega stebra za zdravstvo dolgoročno uredi nagrajevanje direktorjev in strokovnih direktorjev, pri tem pa upošteva odgovornost upravljanja zdravstvenih organizacij in strukturo zaposlenih v zdravstvenih zavodih.
Preberite tudi: Direktorji zdravstvenih zavodov plačani manj kot njim podrejeni zdravniki
Plačni steber ali odprava nesorazmerij?
Na zahtevo zdravniškega sindikata Fides se vlada trenutno s sindikati, ki delujejo na področju zdravstva, pogaja o oblikovanju zdravstvenega plačnega stebra. Direktorji v teh pogajanjih ne sodelujejo.
V sporazumu, s katerim se je Fides odpovedal stavki, se je vlada zavezala, da bo steber oblikovala do aprila, nato pa predlog do 30. junija poslala v državni zbor. Če steber ne bo zaživel v tem letu, mora vlada do začetka leta 2024 odpraviti plačna nesorazmerja med zdravniki.
Vlada je sicer napovedala, da bo cel plačni sistem v javnem sektorju preoblikovala v sistem stebrov. Zdaj sistem temelji na primerjavi med delovnimi mesti v različnih dejavnostih javnega sektorja, po novem pa primerljivosti ne bo več, je napovedala vlada. Direktorji bodo predvidoma v stebru skupaj s funkcionarji, javni uslužbenci na področju zdravstva pa naj bi bili v ločenem stebru skupaj z ostalimi uslužbenci v javnih zavodih, na primer učitelji, raziskovalci, zaposlenimi v domovih za starejše …
Nad nesorazmerji, ki so nastala z zadnjim dvigom zdravniških plač, se pritožujejo tudi predstavniki zdravnikov, saj bodo nekateri aprila dobili precej več kot drugi. Še posebej nenavadna je primerjava delovnih mest zdravnika specialista in višjega zdravnika specialista.
Zdravnik specialist je lahko uvrščen najmanj v 50. plačni razred (3.145 evrov bruto mesečno), višji zdravnik specialist pa najmanj v 55. plačni razred (3.826 evrov evrov). Zaradi plačnega stropa sta lahko oba doslej napredovala največ do 57. plačnega razreda.
Aprila pa bo lahko zdravnik specialist, ki je zdaj vrednoten nižje, skočil v 62. plačni razred, višji zdravnik specialist pa samo v 59. plačni razred (4.476 evrov). V naslednjih letih bosta lahko napredovala do 65. oziroma 66. plačnega razreda.
Popoldne se je na pismo direktorjev odzvalo ministrstvo za zdravje. Zapisali so, da se zavedajo porušenih oziroma neustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in direktorjev, “do česar je med drugim prišlo tudi zaradi parcialnih rešitev ob pritiskih za povečevanje plač”. Dodajajo, da se bo v skladu z oktobra 2022 podpisanim dogovorom najpozneje do 30. junija 2023 pripravil nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju. “Eden od ciljev prenove plačnega sistema javnega sektorja je tudi vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci,” so poudarili na ministrstvu in dodali, da je bila v izhodiščih za prenovo predlagana tudi nova plačna lestvica, ki odpira možnosti za odpravo kompresije v zgornjem delu lestvice (odpravo nesorazmerij med plačami funkcionarjev, direktorjev in javnih uslužbencev). “V želji po oblikovanju plačnega sistema, ki bi ustrezno upošteval odgovornosti vrhovnega menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih, ki jih vodi, bomo vse direktorje povabili k posredovanju konkretnih predlogov glede ureditve plač plačne skupine B v javnih zdravstvenih zavodih,” so še poudarili na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje