Velik udarec za Mateja Tonina: razkrita ovadba ga demantira

Na N1 smo v začetku julija razkrili, da so kriminalisti mariborske policijske uprave zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ovadili štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi: Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata.

Ovadba naj bi se nanašala na nenapovedan nadzor članov Knovsa na Generalni policijski upravi (GPU) novembra 2023, kjer sta Žakelj in Tonin preverjala, ali policija prisluškuje tudi nekaterim akterjem iz afere Dars, ki so povezani z NSi. Poleg niju sta bila v nadzoru še poslanec Svobode Teodor Uranič in poslanec SD Predrag Baković, ki pa tega, čigave telefonske številke so na seznamu, nista vedela.

Na seznamu petnajstih telefonskih številk je bila tudi številka nekdanjega prvega moža Darsa in nekdanjega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, ki je dan pred tem zaradi afere Dars odstopil s čela upravljalca slovenskih avtocest. Na GPU so skupini Knovsa povedali, da policija nobeni od 15 številk s seznama ne prisluškuje.

Kot smo poročali, naj bi policija med hišno preiskavo pri Hajdinjaku v njegovem telefonu odkrila komunikacijo v kriptirani aplikaciji, prek katere naj bi Tonin Hajdinjaku sporočil, da mu policija ni prisluškovala.

Tonin je v odzivu za N1 trdil, da takšnega sporočila Hajdinjaku na svojem telefonu ne najde in da se komunikacije tudi ne spomni. Obstoj komunikacije s Hajdinjakom je zanikal tudi za druge medije. Tako je še danes v izjavi za medije trdil, da Hajdinjaku ni sporočal ničesar in da kriptirane skupine in komunikacije ni.

Na TV Slovenija pa so pridobili vsebino kazenske ovadbe, ki Tonina demantira. V ovadbi je po poročanju nacionalne televizije navedeno, da je predsednik NSi po opravljenem nadzoru pozno popoldne v kriptirani klepetalnici o ugotovitvah, da nobeni od 15 izbranih številk ne prisluškujejo, obvestil Jerneja Vrtovca, dolgoletnega glavnega tajnika NSi Roberta Ilca in tudi Valentina Hajdinjaka.

"Nadzor opravljen. V zadnjih dveh letih ni bil odrejen prisluh zoper nobeno številko na listi," je v sporočilu kolegom zapisal Tonin. "Top!" je na sporočilo odgovoril Vrtovec, medtem ko je Ilc v sporočilu zapisal "Ok".

"Tudi, če bi mu sporočil, da mu policija ne prisluškuje, v tem ne vidim nič spornega," je Tonin dejal ob našem poročanju, da naj bi o nadzoru Knovsa obvestil Hajdinjaka. Pri tem se je skliceval, da je Knovs tudi v preteklih mandatih koga od pobudnikov nadzora obvestil, da mu policija ni prisluškovala.

Profesor Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa je takrat za N1 ocenil, da je sporno tudi, če je Tonin Hajdinjaku sporočil, da mu policija ne prisluškuje. Poudaril je, da komisija kot parlamentarno telo sistemsko nadzira obveščevalne in varnostne službe, da ne zlorabljajo prikritih preiskovalnih ukrepov. Njena naloga pa po Žaberlovih besedah nikakor ni, da preverja, ali se morda izvajajo kakšni ukrepi zoper strankarske kolege.

Tonin pozdravil prvi del odgovora policije za N1, drugi del pa izpustil

Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sicer določa, da Knovs po opravljenem nadzoru pobudnika obvesti, če je ugotovil, da sta mu policija oziroma obveščevalna služba prisluškovali nezakonito. To pa pomeni, da član Knovsa pobudnika ne sme obvestiti, če se je v nadzoru izkazalo, da mu policija ne prisluškuje.

Tako je na novinarski konferenci marca letos, na kateri so člani Knovsa iz vrst NSi javno sporočili, da so prav zaradi novembrskega nadzora na GPU v predkazenskem postopku, zakon razlagal tudi Tonin. "Če ugotovimo, da se ne prisluškuje, smo v skladu z zakonom dolžni molčati," je dejal Tonin. Dodal je še, da so se člani Knovsa med nadzorom novembra 2023 "vseh zakonskih dolžnosti absolutno držali".

Tonin je danes izrazil zadovoljstvo, ker je policija za N1 dejala, da je bil nadzor Knovsa glede na takrat poznane okoliščine v času njegovega izvajanja zakonit. Ob tem pa je Tonin izpustil drugi del navedb policije, ki se glasi: "Naknadno so bile ugotovljene nove okoliščine, ki so kazale na razloge za sum, da je bilo v okviru nadzora storjeno kaznivo dejanje. Zato je bila uvedena kriminalistična preiskava, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo. Preiskava je potrdila utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kar je privedlo do vložitve kazenske ovadbe."