Vizjak obljubil nižje položnice za odvoz odpadkov, kako realna je ta obljuba?

Slovenija 30. Nov. 202117:395 komentarjev
Delite:
odpadki smeti ločevanje
Foto: Borut Živulović, Bobo

Nova ureditev sistema za ravnanje z odpadki bo pomenila nižje položnice za gospodinjstva, obljublja minister za okolje Andrej Vizjak. Ureditev bo predvidoma uveljavljena leta 2023, ko naj bi strošek odvoza ločeno zbrane embalaže, ki ga zdaj plačujejo gospodinjstva, prevzeli proizvajalci. Bodo položnice za komunalo takrat res nižje?

Znesek, ki ga plačujemo za odvoz in ravnanje z odpadki, se razlikuje od občine do občine. Štiričlansko gospodinjstvo mora mesečno odšteti od okrog 10 do okrog 30 evrov. S tem zneskom pokrijemo strošek odvoza odpadkov od našega doma ali ekološkega otoka do komunale in obdelavo teh odpadkov: sortiranje, reciklažo, sežig ali odlaganje.

Minister za okolje Andrej Vizjak je danes napovedal, da bodo položnice za gospodinjstva nižje, ko bo začela veljati nova zakonodaja in bo uveljavljen sistem “onesnaževalec plača”. Gre za novi zakon o varstvu okolja, ki ga je vlada potrdila in poslala v Državni zbor. Če bo zakon potrjen v zdajšnji obliki, bodo določbe, ki bi lahko znižale cene položnic, v veljavo stopile z letom 2023. “Ta zakon in proizvajalčeva razširjena odgovornost prinaša razbremenitev cene komunalnih storitev za gospodinjstva. Vanjo ne bo več vključen odvoz embalaže od gospodinjstev in z ekoloških otokov, to mora prevzeti proizvajalec. Posledično bo položnica za komunalne storitve nižja,” je napovedal.

Onesnaževalec plača, toda koliko?

Proizvajalčeva razširjena odgovornost (tako imenovano pravilo “onesnaževalec plača”) pomeni, da mora za obdelavo odpadkov plačati tisti, ki povzroči njihov nastanek. Ko, na primer, kupite pijačo v plastenki, je vaša odgovornost, da prazno po uporabi odvržete v pravi zabojnik za ločeno zbiranje. Odgovornost proizvajalca pijače pa je, da poskrbi (plača) za njen odvoz in obdelavo, na primer reciklažo ali sežig. Za mešane odpadke, torej tiste, ki niso zbrani ločeno, pa celoten strošek plačajo gospodinjstva.

“Trenutno okrog 70 odstotkov stroškov odvoza in skladiščenja odpadne embalaže krijejo gospodinjstva, okrog 30 odstotkov pa proizvajalci,” razlaga Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS. “Odpadna embalaža predstavlja približno tretjino vseh odpadkov.”

Če je znesek na položnici 10 evrov, znaša delež ravnanja z embalažo dobre tri evre. Za njeno obdelavo trenutno 70 odstotkov plačamo gospodinjstva, po novem sistemu pa bi 100 odstotkov kril proizvajalec, torej bi bil znesek na položnici po uveljavitvi tega sistema nižji za dobra dva evra.

Preračuni se razlikujejo med komunalnimi podjetji, ki imajo različne stroške glede na lokacijo oziroma razdaljo do zbirnega centra in druge dejavnike. Ti stroški pa so vse višji. Gorivo se je samo letos od januarja podražilo za 44 odstotkov, rastejo tudi cene elektrike, ki jo za obratovanje potrebujejo zbirni centri. Poleg tega se viša minimalna plača, ki jo prejema velik del zaposlenih v komunalnih podjetjih.

Vprašanje je, koliko višji bodo vsi ti stroški leta 2023, ko naj bi ureditev začela veljati, in koliko dražje bodo takrat položnice. Bolj verjetno kot znižanje cen je, da se bodo zaradi nove zakonodaje cene zgolj manj zvišale, kot bi se sicer.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo novi zakon o varstvu okolja sprejet do februarja. Toda odločali bodo poslanci, pri nekaterih od njih pa so se, je slišati, že oglasili lobisti podjetij, ki bi jim spremenjena zakonodaja odnesla del zaslužka. Očitno so želeli vplivati tudi na ministra: “Sam in moji ministrski kolegi smo soočeni z določenimi lobističnimi aktivnostmi, da ohranimo status quo, neurejeno stanje zlasti na področju ravnanja z embalažo. To je več kot očitno v interesu nekaterih elementov tako imenovane smetlarske mafije,” je povedal Vizjak.

 

V letu 2020 je v Sloveniji nastalo 1.026.010 ton komunalnih odpadkov, to je v povprečju skoraj pol tone (489 kg) na prebivalca.

Komentari

Vaš komentar