Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja se v današnjem nadaljevanju pogajanj še niso približali plačnemu dogovoru. Vladna stran je podala nov predlog, ob katerem pa imajo v sindikatih pomisleke in ocenjujejo, da so relativno še daleč narazen oz., kot je dejal sindikalist Branimir Štrukelj, "se v najboljšem primeru vrtijo na mestu".
Vladna stran je sindikatom tokrat predlagala, da bi se vrednost plačnih razredov s 1. oktobrom povišali za 4,5 odstotka, medtem ko je njen prejšnji predlog predvideval štiriodstotni dvig vrednosti plačnih razredov s 1. septembrom. Javni uslužbenci, uvrščeni do 40. plačnega razreda, bi dobili poračun letošnjega regresa za letni dopust, in sicer bi tistim do 24. plačnega razreda pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bi dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov.
Regres za prehrano bi s 1. septembrom povišali na 6,12 evra. Realizirali bi sporazume oz. dogovore, ki so bili sklenjeni v obdobju preteklih vlad. Med drugim bi odpravili 57. plačni razred kot plačni strop za javne uslužbence. Kot je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, plačnega stropa ne bi odpravili le za zdravnike, ampak tudi za visokošolske učitelje, raziskovalce. Dogovor s sindikati pa bi vključeval tudi zavezo, da bi vzporedno s pogajanji o odpravi plačnih nesorazmerij usklajevali sistemske spremembe plačnega sistema.
Ajanović Hovnik je ponovila, da je največ, kar lahko namenijo za javni sektor, vrednost letne inflacije, kar v primeru desetodstotne inflacije pomeni 580 milijonov evrov. Več od tega pa v danih razmerah ni možno, je poudarila.
Po njenih besedah vlada pogajanja razume tudi kot naslavljanje inflacijskih gibanj in draginje in z višjim nadomestilom za prehrano in poračunom do višjega letošnjega regresa ukrepa ciljno, kjer je treba. Nadomestilo za prehrano bi povišali za 23 odstotkov, predlog glede regresa za letni dopust pa po njihovi oceni doseže 70 odstotkov vseh zaposlenih v javnega sektorju.
Kot je dejal vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, se strinjajo s predlogom višjega povračila stroškov za prehrano in predlogom za poračun regresa za letni dopust, pri čemer je usklajen predlog obeh sindikalnih pogajalskih skupin, da se ta predvidi tudi za delovna mesta nad 40. plačnim razredom, in sicer v višini sto evrov.
A so, kot je pojasnil Počivavšek, obenem predlagali, da se za povišanje regresa za prehrano in poračun regresa za letni dopust zagotovijo dodatna sredstva – poleg sredstev, ki jih vlada ponuja za uskladitev plač oz. odpravo plačnih nesorazmerij. Ob tem je njihova pogajalska skupina nekoliko spremenila svoj predlog iz prejšnjega tedna in se ta po Počivavškovih besedah “praktično v celoti ujema z obsegom sredstev, ki ga je namenila vlada”, torej vrednostjo celotne letošnje inflacije.
Še vedno predlagajo dvig za tri plačne razrede za vsa delovna mesta, ki niso bila deležna dvigov z dogovorom novembra lani, pri čemer bi dvig za en plačni razred (gre za približno štiriodstoten dvig) izvedli s 1. septembrom in dvig za drugi plačni razred s 1. januarjem 2023. Povišanje za še en plačni razred s 1. februarjem 2023 pa bi bilo pogojno, odvisno od višine inflacije. Če bi se izkazalo, da je inflacija nižja in ne omogoča dviga za še en plačni razred, bi se ta razlika prelila v uskladitev vrednosti plačnih razredov,” je še pojasnil Počivavšek.
Za Štruklja skupna malha za odpravo plačnih nesorazmerij, regres in prehrano ni ustrezna
Tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril, da je vlada določila skupni znesek za odpravo plačnih nesorazmerij in višje vrednotenje plačnih razredov in v ta sredstva danes dodala še poračun regresa za letni dopust in povišanje regresa za prehrano. To se mu ne zdi ustrezno, če želijo priti do dogovora.
Tudi v konfederaciji so glede na prejšnji teden ponudili približevalni predlog, po katerem bi se vrednost plačnih razredov s 1. septembrom povišala za 5,5 odstotka (prejšnji predlog šest odstotkov). Nekoliko so znižali tudi zahteve povezane z višino nadomestila za malico. “Ne moremo pa pristati na to, da gredo ta sredstva, ki nimajo nič s plačami, v enotno malho,” je poudaril Štrukelj. Po njegovih besedah pravzaprav ne vedo, kaj se razume pod odpravo plačnih nesorazmerij. Da je vladni predlog v tem delu nedefiniran, pa je ocenil tudi Počivavšek. Prav zato je ocenil, da so z vladno stranjo relativno daleč narazen.
Ministrica je pojasnila, da želijo, da pride do realizacije že podpisanih dogovorov, se pa zavedajo, da bo ob obstoječih verjetno tudi iz tega naslova prišlo še do kakšnih novih plačnih nesorazmerij. Ugotavljajo pa, da ne bo šlo brez sistemskih sprememb, ki bodo za naprej onemogočale, da do nesorazmerij pride.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!