Po informacijah N1 naj bi v vladi že ta teden razpravljali o predlogu, da Slovenija ustanovi svojega letalskega prevoznika. Odločitev naj bi vlada sprejela še pred poletjem.
Čeprav se zdi, da letalstvo v Sloveniji spi, se na tem področju – vsaj v zakulisju in v politiki – precej dogaja.
Po informacijah N1 naj bi v vladi že ta teden razpravljali o predlogu, da Slovenija ustanovi svojo nacionalno letalsko družbo. Kot je mogoče slišati, naj bi se k uresničitvi tega projekta nagibal tudi premier Robert Golob, večjih nasprotovanj v vladnih vrstah pa naj ne bi bilo. Ideji naj ne bi oporekal niti finančni minister Klemen Boštjančič, ki druge ministre vseskozi opozarja, da se državna poraba ne sme več povečevati.
Glavna zagovornica ustanovitve naj bi bila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki je pri javnih izjavah do zdaj previdna, glasno podporo pa je izražal gospodarski minister Matjaž Han.
Naši sogovorniki z več ministrstev so dejali, da bi bili zelo presenečeni, če se vladajoči ne bi odločili za ustanovitev novega letalskega prevoznika. Odločitev, v katero smer naj bi šla Slovenija, naj bi vlada po njihovih besedah sprejela še pred poletjem.
Ideja, ki tli na pogorišču Adrie
Koalicijske stranke naj bi ta teden prejele tudi ekonomsko analizo o smotrnosti ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika, ki jo je pripravila družba Grant Thornton Advisory, v kateri je partner ekonomist Jože P. Damijan.
Rezultati analize, ki je stala 42.700 evrov (vključno z DDV), še niso javno dostopni, po neuradnih informacijah naj bi ti pokazali, da je gospodarstvo s propadom nacionalnega letalskega prevoznika izgubilo 250 milijonov evrov, turizem pa 150 milijonov evrov. Ustanovitev nove družbe naj bi stala sto milijonov evrov, z vsemi pripadajočimi stroški.
Pomembno je omeniti, da je Jože P. Damijan v preteklosti javno izrazil naklonjenost ustanovitvi nove državne letalske družbe, zato so nekateri še pred prvimi neuradnimi podatki rezultatov ugibali, da bodo ti šli v korist argumentov za novo družbo. Leta 2021 je denimo Damijan skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Adrie Branetom Lučovnikom v Sobotni prilogi Dela zapisal, da je “čas za ustanovitev nove Adrie”.
Spomnimo tudi, da je ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, z namenom reševanja slabe mednarodne povezljivosti ustanovilo medresorsko delovno skupino, ki jo sestavljajo še predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Infrastrukturno ministrstvo je za delovno skupino naročilo tudi analizo podatkov o letalski povezljivosti Slovenije, ki jo je pripravila družba Melkom in je bila podlaga za razpis za subvencioniranje letov.
Rok za razpis se je iztekel, neuradno pa je slišati, da vlada nezadovoljstvo, saj sta se prijavila le dva letalska prevoznika. Eden od teh je črnogorski nacionalni letalski prevoznik To Montenegro, ki deluje pod imenom Air Montenegro; ker Črna gora ni članica EU, bi lahko pri povezovanju s to družbo nastajale administrativne težave.
Bruselj lahko močno podaljša postopke
Kot smo še izvedeli na N1, se na vladi zavedajo, da bi nova družba vsaj na začetku poslovala z izgubo, kot prednost pa poudarjajo možnost, da Slovenija sama določi destinacije (teh naj bi bilo pet ali šest), in ure letov, ki so zdaj odvisni tujih družb.
Ob morebitni odločitvi za nacionalnega prevoznika naj bi po besedah naših virov pretehtali tudi možnost, da bi vlada pridobila partnerja iz gospodarstva.
Postopki ustanavljanja državnega prevoznika so lahko sicer dolgi, saj ima Evropska komisija pri tem relativno stroga pravila. To kaže primer italijanske nacionalizacije Alitalie, ko je od odločitve italijanske vlade, da prevzame družbo v težavah, pa do dejanskega zagona državnega prevoznika minilo leto in pol (od marca 2020 do oktobra 2021). Evropska komisija je med drugim problematizirala neposreden prenos premoženja s propadlega prevoznika na državno družbo in zahtevala prodajo prek transparentnega razpisa.
Pri tem poudarimo, da je pomembna razlika med italijansko in potencialno slovensko državno intervencijo v tem, da je v Italiji prevoznik imel premoženje, ki ga je potem prevzela država, pri nas pa bi morali zgodbo graditi z ničle.
Evropska komisija pa pogosto zavrne državne intervencije v letalstvu zaradi pravil o državnih pomočeh. Malta je denimo pomagala svojemu prevozniku Air Malta, zdaj pa ima težave, saj bo verjetno Evropska komisija 300-milijonsko kapitalsko injekcijo opredelila za nedovoljeno državno pomoč. Na Malti napovedujejo, da bodo do konca leta ustanovili novega državnega prevoznika in nanj prenesli poslovanje, Air Malta pa poslali v stečaj. Pravkar zaključujejo pogajanje s Komisijo, ki je zahtevala petletni poslovni načrt in drugo dokumentacijo, s katero so morali dokazati, da novo podjetje ne bo le kopija Air Malta in bo prestalo tudi tržni preizkus.
Dolgotrajni postopki tako najverjetneje čakajo tudi Slovenijo, če se bo država odločila za ustanovitev svojega letalskega prevoznika. To je za STA priznal tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki pravi, da je o podrobnostih časovnice težko govoriti, pridobivanje soglasij in dokumentacije pa lahko traja tudi več kot leto dni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje