Menu Item
Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, govorimo predvsem o tem, kako kot skupnost skrbimo za svoje starejše in druge, ki potrebujejo pomoč, bodisi pri sebi doma, bodisi v institucijah, kot so na primer domovi za starejše. Reformo sistema, ki je eden najbolj pomanjkljivo urejenih v Sloveniji, so obljubljale že številne vlade, lani smo šli zaradi dolgotrajne oskrbe celo na referendum. Volilci so dali Golobovi vladi še leto dni, da to problematično področje uredi po svoje. Ta teden je ministrstvo Simona Maljevca le razkrilo prve podrobnosti, a prvi odzivi niso spodbudni. Tisti, ki imajo v sistemu največjo vlogo, ne skrivajo razočaranja.
Prvič po referendumu, ki je bil novembra lani, je vlada potegnila pomembnejšo potezo na področju dolgotrajne oskrbe. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ta teden javnosti in socialnim partnerjem predstavil izhodišča za ureditev sistema, ki na to čaka že več kot dvajset let. Napovedal je, da bodo poslanke in poslanci zakon obravnavali že junija. Pripravljene so praktično vse vsebinske rešitve, naslednji teden pa se bodo z ministrstvom za finance dogovorili še o načinu financiranja, je pojasnil.
Vendar predstavniki ključnih organizacij, ki se dobro spominjajo slabe izkušnje iz časa prejšnje vlade, še zdaleč niso navdušeni. Opozarjajo, da številne rešitve nikakor niso dorečene, tiste, ki so znane, pa so po mnenju nekaterih nesprejemljive.
Sahernik: Ne moremo prispevati k izboljšanju zakona
“Preveč je neznank, časa pa žal praktično ni,” pravi Tatjana Milavec, predstavnica centrov za socialno delo, ki jim aktualna vlada namenja osrednjo vlogo v sistemu.
“Ne bi rekla, da je predlog zakona čisto blizu,” pa ocenjuje Martina Tavčar Krajnc iz društva Srebrna nit, ki zagovarja starejše, “trenutno se zdi, da je več stvari odprtih kot dorečenih.”
Ministrstvo se je za namen priprave zakona sestajalo s predstavniki tistih, ki se jih zakon najbolj tiče, a mnogi od njih se pritožujejo, da so bila srečanja nekoristna. Pravijo, da je bilo na sestankih več kot 40 predstavnikov različnih organizacij, kar je po njihovem preveč, ministrstvu pa očitajo, da ni bilo dovolj dobro pripravljeno na pogovore.
“Od posvetovalne delovne skupine smo si veliko obetali, saj je bilo izključevanje javnosti velika pomanjkljivost prejšnjih poskusov priprave zakona,” pravi Denis Sahernik iz skupnosti socialnih zavodov, ki zastopa domove za starejše in druge oskrbovalne institucije.
“Žal pa ugotavljamo, da posvetovalna skupina ne deluje po pričakovanjih, zato se zadnjega sestanka nismo udeležili. Glede na dosedanje delovanje ne moremo prispevati k boljšemu zakonu o dolgotrajni oskrbi,” poudarja.
Na sestankih je slišati veliko dobrih želja, opisuje Marina Tavčar Krajnc. “Vendar ne vem, če ima ministrstvo že pripravljeno kaj, kar bi lahko predstavilo javnosti,” pravi.
“Mnoge organizacije imamo številne predloge in na skoraj vse predstavniki ministrstva odgovarjajo, da bodo o njih razmislili. Za probleme, ki bi se po našem mnenju lahko pojavili, pa pravijo, da jih bodo naslovili, a ne povedo, kako točno,” pojasnjuje.
Drugače kot prejšnja vlada?
Po dvajsetih letih od prve napovedi je bil zakon o dolgotrajni oskrbi končno sprejet leta 2021, v času, ko je vlado vodil Janez Janša. Prve pomembnejše rešitve bi morale biti uveljavljene letos, vendar so praktično vsi predstavniki tistih, na katere bi zakon neposredno vplival, opozarjali, da je preslab ali celo škodljiv.
Zato mnogi niso skrivali olajšanja, ko se je koalicija Roberta Goloba lani poleti, kmalu po prevzemu mandata, odločila za enoletni zamik uveljavitev iz zakona Janševe vlade. Stranka SDS je poskusila zamik uveljavitve preprečiti z referendumom, a ga je izgubila.
Enoletni zamik vseeno pomeni, da bi začele veljati rešitve prejšnje vlade, samo, da bi se to zgodilo šele januarja 2024. Vendar je Golobova koalicija ves čas napovedovala, da bo v času, ki ga je pridobila z zamikom, zakon pomembno spremenila.
Ta teden smo prvič izvedeli nekoliko več o tem, kako namerava to narediti.
Maljevac, ki je pristojnost nad dolgotrajno oskrbo v celoti prevzel februarja, ima enak osnovni cilj kot prejšnja vlada. Predvsem želi občutno okrepiti pomoč na domu. Ljudje želijo čim dlje ostati doma, a zdaj mora večina tistih, ki potrebujejo oskrbo, v dom za starejše ali drugo institucijo. Druga velika sprememba, ki jo mora prinesti reforma, pa je večje javno financiranje oskrbe. Zdaj ljudje veliko plačujejo iz žepa, stroški pa pogosto presegajo zneske pokojnin.
Čeprav se sedanja vlada v temelju strinja z rešitvami prejšnje, pa bi se sistem, ki ga načrtuje Maljevac, v vsaj dveh točkah pomembno razlikoval od tistega, ki ga je v prejšnjem mandatu pripravilo ministrstvo za zdravje pod vodstvom takratne državne sekretarke Alenke Forte.
Ne vedo, kaj bodo delali
Prejšnja vlada je namreč ključno vlogo pri dodeljevanju pravic namenila zavodu za zdravstveno zavarovanje, sedanja vlada pa namerava v središče postaviti centre za socialno delo.
Na skupnosti centrov za socialno delo so za to izvedeli šele pred dobrim mesecem dni, pravi sekretarka skupnosti Tatjana Milavec. Potem so se srečali z ministrom, ki jim je povedal, da bo zaradi novih nalog v centrih po vsej državi dodatno zaposlenih 60 oseb. Centrov je sicer v Sloveniji 16, skupno pa imajo 63 enot.
“Ne vemo, koliko dodatnega kadra bomo potrebovali,” pravi Milavec, “saj ne vemo, katere konkretne naloge naj bi opravljali, ni nam znan proces dela, ne standardi in normativi. Poleg tega delovne sile primanjkuje, zato je zelo veliko tveganje, da potrebnega kadra ne bomo dobili.”
Morda zaposlenih ne bo dovolj, da bi lahko vstopne točke vzpostavili na vseh centrih oziroma enotah, opozarja Marina Tavčar Krajnc. “Če ne bodo na vseh, bi lahko bila težava, saj starejšim zelo veliko pomeni geografska bližina institucij, kjer imajo opravke,” pojasnjuje.
Spremembe v domovih za starejše šele čez dve leti
Maljevac predlaga tudi drugačno zaporedje uveljavljanja sprememb v sistemu dolgotrajne oskrbe, kot je predvideno v zakonu prejšnje vlade. Časovnica je bila seveda delno prestavljena že zaradi omenjenega enoletnega zamika, a Maljevac jo želi še bolj.
Po njegovih načrtih bi z začetkom prihodnjega leta preuredili institut družinskega pomočnika, ki bi se po novem imenoval oskrbovalec družinskega člana. Septembra 2024 naj bi bili na novo urejeni dolgotrajna oskrba na domu ter e-oskrba.
Šele junija 2025 pa bodo v veljavo stopile spremembe na področju oskrbe v institucijah, med katere sodijo domovi za starejše.
“Na to ne pristajamo, saj spremembe potrebujemo že danes,” pravi Sahernik. Domovi za starejše imajo namreč že nekaj časa velike težave s pomanjkanjem kadra in s stroški, ki presegajo prihodke.
Pričakovati je, da bo ta zamik pritegnil tudi pozornost opozicije. Po zakonu prejšnje vlade bi institucionalni del novega sistema zaživel že z začetkom letošnjega leta. Te rešitve so imele po mnenju mnogih številne pomanjkljivosti, a v SDS so ta očitek zavračali in vztrajno poudarjali, da bi zakon zelo znižal plačila iz žepa.
Nekateri za bivanje in oskrbo v domu za starejše zdaj vsak mesec plačujejo tudi več kot 1500 evrov. Ker bi sistemska ureditev prinesla tudi večje javno financiranje, pa bi stanovalci domov za starejše iz žepa plačali samo še tako imenovani hotelski del, torej stroške bivanja in prehrane. Tistim, ki zdaj plačujejo največ, bi se izdatki znižali za več kot polovico.
Ta sprememba, ki bi seveda pomenila veliko za proračun marsikaterega starostnika oziroma njegovih sorodnikov, bi se po načrtih aktualne vlade zgodila šele čez dve leti.
Prispevek, proračun ali nepremičninski davek?
Način financiranja, ki je po mnenju mnogih ključen, je še povsem nedorečen.
Na mizi naj bi bile vse možne rešitve: nov prispevek, povečanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, financiranje iz namenskega davka, na primer davka na nepremičnine, ali financiranje iz proračuna nasploh. Pogovarjali naj bi se tudi o različnih kombinacijah več virov.
Maljevac je ta teden napovedal, da se bosta s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem o financiranju dogovorila prihodnji teden. Na ministrstvu za solidarno prihodnost naj bi že pripravili vse potrebne izračune. Ti naj bi kazali, da bodo stroški za dolgotrajno oskrbo, ki so do zdaj znašali med 600 in 700 milijonov evrov letno, leta 2026 narasli na 1,2 milijarde evrov.
Po zakonu prejšnje koalicije bi potrebna dodatna javna sredstva nekaj let prispeval proračun, nato pa bi vlada uvedla nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. To so tudi obljubili Evropski komisiji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje