Naravna kopališča v Sloveniji imajo večinoma vodo odlične kakovosti, na treh kopališčih pa voda dosega zadostno kvaliteto. Tudi v drugih državah Evropske unije ostaja kakovost kopalnih voda visoka. Odlično oceno je lani doseglo 83 odstotkov evropskih kopališč.
Večina slovenskih naravnih kopališč ima vodo odlične kakovosti, kaže lanska raziskava o kakovosti kopalnih voda.
Kakovost vode so lansko leto preverjali na 47 kopališčih. Gre za 21 mest na obali, 18 kopališč na rekah in osem kopališč na jezerih. Odlično oceno je dobila voda na 40 kopališčih, štiri so bila ocenjena z dobro. Na treh kopališčih je kakovost vode zadostna. Na nobenem izmed slovenskih naravnih kopališč pa kakovost vode ni slaba.
Dobro kakovost vode imajo kopališča:
- na reki Idrijci v Bači pri Modreju,
- na reki Kolpi med Dragoši in Gribljami,
- na Kolpi v Radencih in
- na reki Kri pri Straži.
Z zadostno oceno pa je ocenjena voda na kopališčih:
- Žusterna,
- na reki Kolpi na Primostku in
- na Krki pri Žužemberku.
Obalna kopališča kakovostna, najslabši rezultat so dosegla 2007
Kakovost vode na obalnih kopališčih je po podatkih Evropske agencije za okolje pod strožjim nadzorom. Na slovenski obali je voda sicer kakovostna. Najslabšo oceno je dosegla leta 2007, ko je bilo z oceno slabo ocenjenih šest kopališč. V prihodnjih letih se je kakovost vode izboljševala, med letoma 2012 in 2018 so bila vsa kopališča ocenjena odlično. V zadnjih dveh letih pa je oceno dobro oziroma zadostno doseglo po eno kopališče.
Nekoliko slabša pa je kakovost voda jezer in rek, kaže analiza. Med 26 analiziranimi kopališči na jezerih in rekah je bila lani voda odlične kakovosti na 20 kopališčih. Štiri kopališča imajo vodo dobre kakovosti, dve pa zadostne. Nekoliko slabša je bila slika 2018, ko je bilo z oceno dobro ocenjenih pet kopališč, tri pa so prejela oceno zadostno.
Tudi v EU kakovost kopalnih voda visoka
Kakovost kopalnih voda po državah Evropske unije (EU) ostaja visoka. Lansko leto je oceno odlično doseglo 83 odstotkov evropskih kopališč. Analizirali so kakovost vode na 22.276 kopališčih v državah Evropske unije, Albanije in Švice. Minimalni standard je doseglo 93 odstotkov naravnih kopališč. Delež kopališč s slabo kakovostjo vode od leta 2013 pada. Tako je lani imelo slabo kakovost 1,3 odstotka kopališč v EU, leta 2013 pa dva odstotka.
Vsako leto pa se povečuje število kopališč, na katerih nadzirajo kakovost vode. Lansko leto je bilo prepoznanih 22.276 kopališč, kar je 716 več kot leta 2015. Dve tretjini kopališč se nahaja na obali Evrope. Kakovost voda na posameznem kopališču je sicer mogoče preveriti tudi na interaktivnem zemljevidu.
Najslabšo kakovost vode so sicer lani zabeležili v Združenem kraljestvu in na Poljskem. A raziskovalci ob tem opozarjajo, da gre predvsem za težavo pri pomanjkanju vzorcev zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Več kot 70 odstotkov kopalnih voda v Združenem kraljestvu zaradi tega ni bilo razvrščenih po kategorijah.
Najkakovostnejša voda za kopanje je na Cipru, kjer vsa kopališča dosegajo najboljšo oceno. Več kot 95 odstotkov voda pa je odlično kakovost doseglo še v Avstriji, Grčiji, Malti in na Hrvaškem.
Kopališča na jezerih dosegajo slabše rezultate tudi zaradi svoje majhnosti
Boljše rezultate večinoma dosegajo obalna kopališče. Lani je bilo z oceno odlično ocenjenih 85,4 odstotka obalnih kopališč in 77,5 odstotka kopališč na jezerih ter rekah. Podobno sliko kažejo tudi rezultati iz daljšega časovnega obdobja: med letoma 2014 in 2020 je bilo kot odličnih ocenjenih od 85 do 87 odstotkov obalnih kopališč in od 77 do 81 odstotkov kopališč na jezerih in rekah.
Kakovost voda je načeloma boljša na obalah morja zaradi večjo sposobnost samočiščenja morja. Večina preostalih kopališč pa se nahaja na relativno majhnih jezerih in ribnikih ter rekah z nizko pretočnostjo. Ta mesta so tudi bolj podvržena kratkoročnemu onesnaženju zaradi močnega deževja ali suše.
Vedno varnejše postaja tudi kopanje v mestih
Kopanje v vodah ob mestih je bilo v preteklosti zaradi urbanizacije in onesnaževanja nevarno za ljudi. V zadnjih letih se je kakovost vode v mestnih morjih, rekah in jezerih zaradi gradnje čistilnih naprav ter kanalizacije izboljšala.
Število mestnih kopališč se je v zadnjem desetletju povečalo, izhaja iz raziskave. Prebivalci se tako na primer kopajo na bregovih reke Donave na Dunaju in v Budimpešti, na reki Spree v Berlinu, na več mestih v Amsterdamu, na reki Daugava v Rigi in v pristanišču v Kopenhagnu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!