Predstavniki Triglavskega narodnega parka opozarjajo na vse večjo problematiko velikih zveri na območju parka. Populaciji medveda in volka namreč rasteta in se prostorsko širita ter predvsem kmetijski dejavnosti povzročata vedno več škode, krepi pa se tudi populacija risa.
Svet javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) je na sredini redni seji obravnaval aktualno problematiko velikih zveri na območju parka. Na seji so sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev, zavodov in institucij, od katerih si v TNP želijo sodelovanja za omilitev težav, saj je število škodnih primerov zaradi volkov v strmem porastu.
Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da podobno kot drugod po Evropi tudi v slovenskem alpskem prostoru beležimo rast in prostorsko širitev populacij medveda in volka, ki se vračata na območja, ki sta jih zgodovinsko poseljevala. Ta proces je hiter zlasti pri volku. V zadnjih letih na območju Julijskih Alp beležijo že tri reproduktivne trope in pričakujejo, da bo njihova številčnost v prihodnje še rasla.
Volka je tako treba v Alpah začeti razumeti kot stalnega prebivalca in ne le kot občasnega gosta ter se začeti intenzivno soočati z izzivi, ki ga njegova prisotnost predstavlja za ljudi, ki tam živijo, je izpostavil Skrbinšek. Širitev medveda je medtem znatno počasnejša, krepi pa se tudi populacija risa.
Na območju TNP trenutno živi okoli deset risov, od pet do deset rjavih medvedov in okoli 20 volkov, je povedal vodja oddelka za varstvo naravne v TNP Andrej Arih. Ob tem je izpostavil perečo problematiko konfliktnih dogodkov, ki jih v parku in širšem alpskem prostoru povzročajo volkovi. Število škodnih primerov, ki jih povzročajo v kmetijski dejavnosti, strmo narašča od leta 2019.
Vsako leto približno 40 škodnih primerov
Blaž Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da na območju TNP letno beležijo približno 40 škodnih primerov zaradi velikih zveri in šakalov. Pri dveh tretjinah primerov je povzročitelj volk, predvsem na primorski strani pa se mu pridružuje še šakal, medtem ko medvedi povzročijo približno desetino škodnih primerov.
Dokazljiva ocenjena škoda, ki večinoma nastaja na drobnici, v zadnjem letu znaša približno 15.000 evrov za 123 živali. Velik problem pa je tudi veliko število pogrešanih živali, ki niso deležne odškodninske obravnavane. Vse to vodi v opuščanje planinske paše, je opozoril Černe, ki od pristojnih pričakuje hitrejše odločanje pri obravnavi škodnih primerov, izplačilu škod in obravnavi pobud za odstrel.
Arih je izpostavil, da gre za problematiko, ki jo je treba prednostno razreševati: “Pričakujemo, da bodo vsi sektorji, ki so s področjem upravljanja z velikimi zvermi kakorkoli povezani, k temu aktivno pristopili in da bomo skušali poiskati neke res učinkovite rešitve za zmanjšanje konfliktnih dogodkov.” Želi si, da bi storili korak naprej, saj se po njegovih besedah vrtijo v začaranem krogu in glede pristojnosti s prstom kažejo drug na drugega.
V TNP si tako želijo aktivnega sodelovanja vseh pristojnih deležnikov, da bi kritično in objektivno ocenili posledice prisotnosti velikih zveri na opuščanje tradicionalne rabe v Alpah ter da bi razvili in uporabljali učinkovite ukrepe za zmanjšanje obsega konfliktnih dogodkov.
Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da za alpska območja z razpršeno planinsko pašo zaenkrat ni enostavnih visoko učinkovitih metod za preprečevanje konfliktov. S kombinacijo različnih načinov in z ustreznimi sredstvi za poplačilo škod pa je mogoče stopnjo konfliktov zmanjšati, je ocenil. Med uveljavljenimi ukrepi je navedel uporabo elektroograje in elektromreže, pastirskih psov, oslov in lam, fizično in mehansko zaščito, kot so staje in obore, svetlobna, kemična in elektronska odvračala ter prisotnost človeka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje