Delovna skupina, ki naj bi med drugim obravnavala ukinitev financiranja zasebnih vrtcev, je končala delo. Predstavniki vrtcev, občin in šolskega ministrstva so obravnavali velikost skupin v vrtcih, možnost zapiranja enot med počitnicami in uvedbo kaznovanja tistih staršev, ki otroke med počitnicami prijavijo "na zalogo". Kaj pa so sklenili o perečem vprašanju financiranja zasebnih vrtcev?
Delovna skupina, ki jo je šolsko ministrstvo ustanovilo, da bi pregledala zakon o vrtcih, je končala delo. Njena ustanovitev je močno razburjala, saj je med starši otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, zakrožila informacija, da naj bi ministrstvo načrtovalo ukinitev financiranja zasebnih vrtcev.
Delovna skupina se je od lanskega decembra sestala petkrat, nazadnje 10. maja letos. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so bili s pojasnili, kakšne sklepe je sprejela skupina, skopi. “Delo je končala. Večina predlaganih rešitev je usklajena. O odprtih vprašanjih pa ministrstvo morebitne nadaljnje aktivnosti še preučuje,” so zapisali. Na dodatna vprašanja, kakšne so usklajene rešitve in katera vprašanja še odprta, pa so odgovorili: “Ko bodo vse rešitve usklajene, bomo o vsebini lahko obveščali tudi javnost.”
“Ne vemo, kaj je šlo do ministra”
Delovna skupina je oblikovala predloge, vendar se pri nekaterih perečih vprašanjih člani niso poenotili, je povedala predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik. Po njenih besedah bi moral rešitve na mizo dobiti tudi resorni minister, kopijo tega dokumenta pa v vpogled tudi člani skupine. “To bi se moralo zgoditi v 14 dneh, a tega nismo dobili. Zdaj ne vemo niti, ali je kaj šlo do ministra, kaj minister misli in kaj bo dal naprej na vlado,” je dejala.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenija Silvija Komočar je razložila, da je delovna skupina zbrala mnenja vrtcev, ki so zastopali strokovni del, in občin, ki so bolj pozorne na finančne učinke ukrepov. “Zadeva je v obravnavi, preučujejo se finančne posledice teh sprememb. Čakamo, da bodo z ministrstva javili, kakšni so izsledki, in sodelujemo pri pridobivanju teh podatkov,” je povedala.
Da končne verzije predlogov še ni, nam je povedal tudi predsednik Združenja ravnateljev vrtcev Tomaž Popović.
Manjše skupine: vrtci in občine na nasprotnih bregovih
O kakšnih rešitvah so se pravzaprav pogovarjali člani delovne skupine? “Predlagali smo znižanje normativa za število otrok v skupini in da se povišan normativ ukine,” je povedala Taja Steblovnik in poudarila, da se je pri normativih stroka poenotila. Zdaj recimo velja, da je v skupini, ki jo sestavljajo eno- in dvoletniki, 12 otrok. Občina pa lahko normativ dvigne za dva otroka, gre za tako imenovani fleksibilni normativ oziroma normativ +2. Pri starejših otrocih je v skupini po 22 otrok, z zvišanim normativom imajo lahko skupine tudi 24 otrok.
“V nekaterih občinah je povišan normativ postal pravilo. Želimo, da se to ukine. Skupine, kot jih določa normativ, so že dovolj velike. Hkrati s tem odgovarjamo tudi na problematiko vedno večjega števila otrok s posebnimi potrebami,” je povedala Steblovnik in dodala: “Občine hočejo ravno obratno, da se +2 sprejme kot normativ.”
Komočar je dejala, da vrtci predlagajo postopno ukinitev fleksibilnega normativa, saj se zavedajo finančnih posledic tega ukrepa. “Občine se z ukinitvijo fleksibilnega normativa niso strinjale.”
Kaznovanje “prijavljenih na zalogo”
Predstavniki občin, vrtcev in ministrstva so po besedah Steblovnik našli tudi nekaj skupnih točk. Strinjali so se o tem, kaj morajo vrtci zapisati v letni delovni načrt.
Skupno točko so našli tudi v sankcijah za starše, ki otrok med počitnicami ne odjavijo, a otroka v vrtec nato ni. “Opazili smo, da med počitnicami težko organiziramo delo, saj so nekateri otroci prijavljeni na zalogo,” je izpostavila Steblovnik. Še posebej so tukaj problematične tiste družine, ki imajo vrtec brezplačen. “Velike težave imamo z organizacijo dopusta, ki zaposlenim pripada. Glede tega vprašanja smo se strinjali pravzaprav vsi.”
Strinjali so se tudi, da je v zakon treba zapisati, da lahko vrtci med počitnicami katero od enot zaprejo. “To je mogoče že sedaj. A se vedno več staršev obrača na ministrstvo, na katerem zahtevajo pojasnilo, kje je to zapisano. Zato smo se strinjali, da je treba to jasno zapisati,” je rekla.
Po besedah Komočar so obravnavali spremembo členov, ki določajo izobrazbene pogoje in delovno obveznost vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo.
Kaj je z ukinitvijo zasebnih vrtcev?
Po besedah predsednice združenja zasebnih vrtcev so predlagali tudi bolj konkretno ureditev koncesij, ki jih podeljujejo občine. Kaj pa se je zgodilo z odmevno napovedjo ureditve financiranja zasebnih vrtcev?
“Predstavniki javnih vrtcev in občin podpirajo predlog, da se zasebne vrtce financira šele, ko se mesta v javnih napolnijo,” je odgovorila Steblovnik in poudarila, da je to po njenem mnenju prisila k vpisu v javni vrtec. Predvsem izvedba takšnega predloga je nejasna. “Potrebujemo tako javne kot zasebne vrtce. Omogočajo namreč raznolikost in zdravo konkurenco. V demokratičnih družbah je treba dopustiti izbiro, starši pa potrebujejo zanesljivo ureditev,” je strnila argumente.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenija Komočar pa je o financiranju zasebnih vrtcev povedala, da gre za kompleksno problematiko in da delovna skupina ni prišla do končne rešitve.
Vrtci vedno dražji
V združenju zasebnih vrtcev opozarjajo še na problematiko financiranja predšolske vzgoje. “Cene vrtcev gredo v višine, počasi starše odbijamo od tega, da bi otroka še vključili v vrtec. Z vsemi dvigi plač se bomo počasi približali ceni 800 evrov na otroka, kmalu bi lahko vrtec stal tudi 1.000 evrov,” je povedala Steblovnik. Zato so državni svet pozvali, naj pripravi posvet, na katerem bodo sodelovali župani, javna uprava in ministrstvo za javno upravo. “Spremeniti je treba način financiranja predšolske vzgoje, vsaj del mora prevzeti država. Občinski proračuni so preveč obremenjeni, delovanje vrtcev pa je odvisno od volje župana,” je še dodala.
Starši pripravljeni iti na ustavno sodišče in ESČP
Spomnimo: januarja je med starši otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, zakrožila informacija, da naj bi ministrstvo načrtovalo ukinitev financiranja zasebnih vrtcev. Na ministrstvu so takrat za N1 potrdili, da so res imenovali delovno skupino, ki se ukvarja s spremembami zakona o vrtcih. Dodali so, da je med vsebinskimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati, tudi ustreznost financiranja zasebnih vrtcev, ki nimajo koncesije, so pa upravičeni do prejemanja sredstev za vsakega vključenega otroka iz občinskega proračuna.
Starši so opozorili, da bi ukinitev sofinanciranja obiskovanja otrok v zasebnih vrtcih pomenila ukinitev zasebnih vrtcev, saj bi ti za večino postali predragi. Združili so se v Iniciativo staršev otrok v zasebnih vrtcih in napovedali, da so v primeru ukinitve financiranja pripravljeni iti tudi na ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice. Zahtevali pa so tudi, da se višina subvencije s 85 odstotkov dvigne na 100 odstotkov sredstev, ki bi jih občina zagotavljala, če bi bil otrok vključen v istovrstni program javnega vrtca.
O možnosti ukinitve sofinanciranja zasebnih vrtcev so razpravljali tudi v parlamentu. Po objavi N1 je namreč SDS zahtevala nujno sejo odbora za izobraževanje. Minister Darjo Felda je tam pojasnil, da je delovno skupino ustanovil, saj je bila prevetritev zakona o vrtcih ena od stavkovnih zahtev Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Felda je odstopil s položaja ministra za vzgojo in izobraževanje. Premier Robert Golob je napovedal, da bo na to mesto imenoval dolgoletnega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje