Menu Item
Kot smo prvi poročali na N1, so v ponedeljek v Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz. Okužbo so potrdili pri moškem srednjih let, ki se je vrnil s Kanarskih otokov. Na enem mestu smo zbrali odgovore na najpogostejša vprašanja o opičjih kozah.
KAJ SO OPIČJE KOZE? Opičje koze niso nova bolezen. Prvič so se pojavile leta 1958 pri laboratorijskih opicah, od koder izhaja tudi ime. Pri ljudeh so virus opičjih koz prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Pred tokratnim pojavom so bolezen zunaj Afrike potrdili le nekajkrat: nazadnje leta 2019 v Singapurju, leto pred tem v Veliki Britaniji in Izraelu, leta 2003 pa v ZDA. Povzroča jih virus, soroden virusu črnih koz. Črne koze so bile sicer z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjene leta 1980.
KOLIKO RAZLIČIC VIRUSA OPIČJIH KOZ POZNAMO? Znani sta dve genetski različici virusa; ena se pojavlja v osrednji Afriki v kotlini Konga, druga pa v zahodni Afriki. Doslej so pri vseh okuženih v Evropi potrdili zahodnoafriško različico, ki ima blažji potek bolezni in je manj nevarna.
ALI JE BOLEZEN SMRTONOSNA? Pri zahodnoafriški različici, ki so jo zaznali v Evropi, je smrtnost okrog 1-odstotna, pri drugi različici iz osrednje Afrike je večja, do 10-odstotna brez zdravljenja. Podatki o smrtnosti prihajajo z območij v Afriki, kjer zdravljenje ni dobro dostopno in je velik delež prebivalstva imunsko oslabljen zaradi aidsa in malarije. Med okuženimi v tokratnem izbruhu v Evropi in na drugih celinah, razen v Afriki, smrtnega primera še niso potrdili. Tveganje je tako še vedno ocenjeno kot veliko, večje tveganje pa je pri osebah, ki imajo več tesnih stikov.
KAKO SE BOLEZEN PRENAŠA? Bolezen se na ljudi lahko prenese z živali – praviloma z glodalcev in primatov – in se je doslej najpogosteje pojavljala v tropskih gozdnatih predelih osrednje in zahodne Afrike. S človeka na človeka se prenaša ob tesnem stiku (dotikanju) z okuženo osebo, predvsem prek ran na koži ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, na primer posteljnine … Prav tako se lahko okuži z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično, a to ni spolno prenosljiva bolezen. Kapljično se lahko okužimo, če ima bolnik znake respiratorne bolezni (kašljanje). Kužni smo samo v času, ko imamo simptome, in ne že pred tem, kot na primer pri covidu-19.
KAKO KUŽNA JE BOLEZEN? Bolezen je epidemiološko lažje obvladljiva, saj nima latentnega obdobja, kar pomeni, da je oseba kužna šele takrat, ko se pojavijo prvi simptomi. Nevarnost širjenja med splošno populacijo je zelo majhna, verjetnost nadaljnjih prenosov okužb je velika le med ljudmi z več spolnimi partnerji. Najbolj kužen je bolnik od takrat, ko se pojavijo izpuščaji, dokler se ne zacelijo oziroma kraste ne odpadejo.
KAKO DOLGA JE INKUBACIJSKA DOBA? Inkubacijska doba je čas, ki mine od okužbe do pojava prvih simptomov bolezni. Pri opičjih kozah je med 5 in 21 dni, največkrat pa približno teden ali dva. Posameznik je najbolj kužen v dneh, ko se pokažejo prvi simptomi.
KAKO SE OKUŽBA POTRDI? Pristojni zdravstveni delavec iz kožne lezije oziroma mehurčka vzame vzorec in ga pošlje na nadaljnje preiskave v laboratorij. Laboratorij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je sicer že leta 2003, ko so v ZDA zaznali zadnji velik izbruh bolezni, uvedel diagnostiko za dokazovanje opičjih koz. Na začetku maja letos, ko so posamezne države po Evropi začele poročati o primerih okužb, so kakovost dela laboratorija vnovič preverili.
ALI OBSTAJATA CEPIVO IN ZDRAVILO? Poznamo dve cepivi. Eno je cepivo, s katerim se je cepilo proti črnim kozam in ki delno, približno 85-odstotno ščiti tudi proti opičjim kozam. Drugo cepivo je registrirano za preprečevanje tako črnih kot tudi opičjih koz. Za zdaj bi bilo smiselno zgolj cepljenje oseb, ki so najbolj na udaru za okužbo, torej cepljenje laboratorijskih delavcev. V Sloveniji cepiva trenutno nimamo na zalogi, a potekajo intenzivni pogovori, da bi zagotovili dovolj odmerkov za najbolj izpostavljene zdravstvene delavce. Proti tej bolezni je registrirano zdravilo tekovirimat, ki ga v Evropi trenutno še nimamo. Lahko se uporabi tudi zdravilo cidofovir, ki se prvenstveno uporablja za zdravljenje drugih virusnih bolezni.
ALI DELUJE CEPIVO, S KATERIM SO CEPILI PROTI ČRNIM KOZAM? Cepivo proti črnim kozam nudi dobro zaščito pred okužbo z virusom opičjih koz. Po besedah epidemiologa Maria Fafangla je zaščita približno 85-odstotna. Zadnja epidemija črnih koz je bila v naši bližini leta 1971 na Kosovu. Takrat je bilo precepljeno skoraj celotno prebivalstvo, zato je ta populacija še delno zaščitena.
JE V PRIMERU POTRJENE OKUŽBE PREDVIDENA KARANTENA? Karantena za zdaj ni predvidena, je pa priporočeno, da oseba po okužbi tri tedne oziroma do takrat, ko ji odpadejo kraste, ostane v izolaciji. Stroka prav tako priporoča, da oseba omeji tesne stike z ljudi, predvsem s tistimi, ki so imunsko oslabljeni, ter z nosečnicami in majhnimi otroki, pri katerih je lahko potek bolezni težji. Ker opičje koze niso bolezen, za katero bi bila predvidena karantena, iskanje stikov poteka v tesnem sodelovanju okužene osebe, lečečega zdravnika in epidemiološke službe.
Belgija je kot prva država na svetu uvedla obvezno 21-dnevno karanteno v primeru potrjene okužbe z virusom opičjih koz. Odločitve, ali bo opičje koze po novem treba obvezno prijaviti ter ali bodo morali okuženi v karanteno, medtem še ni, a bosta WHO in Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) smernice morda kmalu spremenila.
KAKO POTEKA ZDRAVLJENJE? Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Virusna okužba povzroči blago bolezen in večina ljudi popolnoma okreva v nekaj tednih. Oseba, ki sumi na okužbo z virusom opičjih koz, naj poišče zdravniško pomoč, kjer bo prejela nadaljnja navodila. Terapija okuženih oseb načeloma ni potrebna, le izjemoma, če bi se okužil kdo, ki ima hude imunske motnje oziroma če bi se okužili otroci in nosečnice. Po izpuščajih lahko ostanejo brazgotine na koži.
KAKŠNI SO SIMPTOMI BOLEZNI? Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Čez dva dni lahko nato nastanejo izpuščaji in rane, ki nekoliko spominjajo na izpuščaje pri noricah, a so kožne spremembe bistveno večje. Najprej so izpuščaji podobni madežem, nato iz njih nastanejo mehurčki, ki lahko počijo, na tem mestu pa nastanejo rane. Izpuščaji se pogosto začnejo na obrazu, nato pa se razširijo na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Ko se rane zacelijo in nastanejo kraste ter te odpadejo, oseba ni več kužna.
KJE SO ŽE ODKRILI PRIMERE BOLEZNI IN KJE JE ZA ZDAJ NAJHUJE? Po doslej zbranih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so do danes v 16 državah zaznali 250 primerov okužb. V Evropi in Severni Ameriki od začetka maja zaznavajo več primerov okužb z virusom opičjih koz, ki se sicer pojavlja v tropskih gozdnatih predelih v srednji in zahodni Afriki. Prvi teden v maju, natančneje 7. maja, so prvi primer opičjih koz v Evropi potrdili pri moškem v Angliji, ki je pripotoval iz Nigerije. Čez dober teden dni so v Veliki Britaniji odkrili še več primerov, prve primere okužbe pa so zaznali tudi na Portugalskem in v Italiji. V istem tednu so prvi primer okužbe zaznali tudi v Združenih državah Amerike, in sicer pri prebivalcu, ki je potoval v Kanado. Ali je ta primer povezan s primeri v Evropi, še ni znano. Prve primere so nato potrdili tudi v Belgiji, Avstriji in Grčiji, v Španiji pa preučujejo skupek okužb z opičjimi kozami na Kanarskih otokih. Izbruh naj bi se pojavil v okviru Festivala ponosa Maspalomas, ki se je na otoku dogajal od 5. do 15. maja in se ga je udeležilo 80.000 ljudi iz Španije in drugih držav. Prav Španija je za zdaj med najbolj prizadetimi državami v Evropi.
ALI SE BOLEZEN PRENAŠA SAMO MED MOŠKIMI? Ne, bolezen se prenaša z dotikom ne glede na spol. Trenutno je več potrjenih primerov med moškimi, saj je bilo žarišče okužb zgoraj omenjeni Festival ponosa na Kanarskih otokih.
SE LAHKO NALEZEJO TUDI DOMAČE ŽIVALI? V primeru okužbe stroka svetuje izogibanje stikov s hišnimi ljubljenčki, predvsem z manjšimi, kot so glodalci, saj se ti lahko okužijo ter bi lahko predstavljali rezervoar okužb za nadaljnje širjenje.
ALI NAS MORA SKRBETI? Ne, bolezen ne pomeni večjega tveganja za zdravje, smrtnost pa je zelo majhna, vsaj pri različici, ki za zdaj kroži po Evropi. Stroka tako zagotavlja, da razlogov za skrb ni, ker ne gre za virus, ki bi se z lahkoto širil. Več o tem preberite v prispevku Ali nas mora širjenje opičjih koz skrbeti?
Vlada bi virus opičjih koz uvrstila v 1. skupino nalezljivih bolezni. Več o tem v članku TUKAJ.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
