Kot smo ekskluzivno poročali na N1, so v Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz. To je virus, ki je še vedno prisoten v nekaterih afriških državah, od maja pa o posameznih primerih poročajo tudi iz več evropskih držav in ZDA. Stroka zagotavlja, da razlogov za skrb ni, ker ne gre za virus, ki bi se z lahkoto širil.
V Sloveniji so potrdili prvi primer opičjih koz, pri moškem, ki se je po naših informacijah vrnil s Kanarskih otokov. Kot je povedal predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel, je zdravstveno stanje okužene osebe dobro. Več o tem tukaj.
Epidemiološko lažje obvladljive kot covid-19
V zadnjih tednih so o primerih opičjih koz poročali iz več evropskih držav in ZDA. Ali nas morajo opičje koze skrbeti? Fafangel je pojasnil, da se bolezen prenaša s tesnimi stiki in je lažje epidemiološko obvladljiva kot na primer covid-19. “Nima latentnega obdobja, kar pomeni, da si kužen, ko imaš simptome. Pred tem nisi kužen. Oseba je razvila simptome po vrnitvi v Slovenijo,” je dodal.
Virus se med ljudmi prenaša ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično. Epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pred dnevi dejala, da razlogov za skrb ni, ker ne gre za virus, ki bi se z lahkoto širil.
Fafangel je dodal še, da se s pojavom skupkov oziroma posamičnih primerov opičjih koz spopada več držav, po zadnjih podatkih 16. A po njegovih besedah ne gre za nov virus in je stanje povsem drugačno kot pri covidu, ko je bil virus neznan in nismo poznali načina prenosa. Prav tako imamo pri opičjih kozah številne izkušnje predhodnih izbruhov, ki smo jih že obvladali.
Prvi epidemiolog v državi je povedal še, da gre za sporadične primere, ki se lahko ustavijo. Tveganje za splošno prebivalstvo ECDC in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) še vedno ocenjujeta kot nizko. Večje je tveganje za osebe, ki imajo več tesnih osebnih stikov.
Pri zahodnoafriški različici, ki so jo zaznali v Evropi, je smrtnost okrog 1-odstotna, pri drugi različici iz osrednje Afrike je večja, do 10-odstotna brez zdravljenja. Poudariti je treba, da podatki o smrtnosti prihajajo z območij v Afriki, kjer zdravljenje ni dobro dostopno in je velik delež prebivalstva imunsko oslabljenih zaradi aidsa in malarije. Med okuženimi v tokratnem izbruhu v Evropi in na drugih celinah, razen v Afriki, smrtnega primera še niso zaznali. Tveganje je tako še vedno ocenjeno kot majhno, večje tveganje pa je pri osebah, ki imajo več tesnih stikov.
Po besedah direktorice Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) Andree Ammon pri vseh dosedanjih potrjenih primerih v Evropi opažajo blage simptome. Večina obolelih ozdravi v nekaj tednih, je pa bolezen bolj nevarna za majhne otroke in imunsko oslabele osebe. Tudi pri bolniku v Sloveniji so potrdili zahodnoafriško različico virusa, je povedala vodja laboratorija na katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Tatjana Avšič Županc. Mutacije virusa opičjih koz so redke.
Večjega tveganja ni, lahko pa bolezen pušča brazgotine
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da ta bolezen ne pomeni večjega tveganja za zdravje. Smrtnost je izjemno majhna, vsaj pri tej različici, ki zdaj kroži. Kožne spremembe pa lahko puščajo grde brazgotine, zato je res pomembno, da se okužene osebe, ki imajo klinične znake in simptome, izogibajo tesnih stikov z drugimi, je dodala.
Kot je povedala Lejko Zupanc, terapija ni potrebna, razen pri osebah, ki imajo hudo motnjo imunskega sistema. Bolj so ogrožene tudi nosečnice in mali otroci. Za zdravljenje je sicer registrirano eno zdravilo – tekovirimat, ki v Evropi trenutno ni na voljo, se pa intenzivno pogovarjajo za dobavo, če bi ga morda potrebovali. V rezervi imajo še eno protivirusno zdravilo.
Na vprašanje, ali nas morajo opičje koze skrbeti, pa je Lejko Zupanc dejala, da se vsako leto pojavi nekaj novih bolezni. Odkar se ukvarja z infektologijo, se je pojavilo vsaj 50 novih bolezni. Pri tem je omenila, da pred 100 leti nismo poznali legionele.
Za vse te bolezni pa smo po njenih besedah krivi sami, saj to povzročamo z odnosom do okolja. “Se pravi, da se določeni vektorji, ki prenašajo nalezljive bolezni, selijo iz svojih naravnih okolij v bližino človeških bivališč in potem povzročijo okužbe pri ljudeh, ki jih do zdaj nismo poznali. Druga stvar pa je, da imamo precej boljšo mikrobiološko diagnostiko. Dokazujemo lahko povzročitelje, o katerih prej nismo veliko vedeli,” je dodala. Pri tem je omenila tudi globalizacijo in selitve ljudi.
Dobro zaščito nudi tudi cepivo proti črnim kozam
Pred kratkim je bilo odobreno tudi cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je širši javnosti še nedostopno. Po mnenju stroke bi bilo smiselno cepiti zaposlene v laboratorijih, ne pa splošne populacije. Dobro pa pred okužbo ščiti tudi cepivo proti črnim kozam, s katerim so včasih prebivalce cepili tudi v Sloveniji. Po ocenah strokovnjakov so tisti, ki so bili cepljeni proti črnim kozam – večinoma starejši od 50 let – vsaj delno zaščiteni.
Opičje koze so bile prvič potrjene leta 1958, ko so bili izbruhi bolezni, podobnih noricam, a pri laboratorijskih opicah. Prvi primer pri človeku je bil potrjen leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Lani smo en primer imeli tudi v Angliji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje