Menu Item
V okviru novega 243,5 milijona evrov vrednega interventnega zakona za pomoč ob epidemiji (PKP 9) je država prebivalcem Slovenije namenila tudi nove bone (BON21), ki jih je poleg turističnih dejavnosti moč koristiti tudi za kulturne, športne in gostinske storitve. Organizatorji dogodkov pa opozarjajo, da se pri novih bonih srečujejo s težavami, ki se ne bi dogajale, če bi bili vključeni v proces priprave zakona.
Vsem osebam, ki so imele na zadnji junijski dan v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, so od petka, 16. julija, na voljo novi boni (BON21), ki jih je mogoče do konca leta uporabiti v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi.
Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bilo zgolj v prvih nekaj dneh unovčenih skoraj 10 tisoč novih bonov, čeprav je možnost uporabe precej širša kot pri turističnih bonih, katerih polovica je še vedno neporabljenih, pa tudi pri tokratnih vladnih vavčerjih prevladujejo storitve s področja turizma.
Postopek unovčitve novih bonov je enak prvemu, koristnik bona mora ob naročilu storitve predložiti osebni dokument ter izpolniti obrazec, ponudnik pa mora ustrezno vrednost bona rezervirati v sistemu Fursa. Kljub temu pa organizatorji dogodkov opozarjajo, da se pri inkorporaciji novih bonov v svoje storitve srečujejo s številnimi težavami, ki se ne bi dogajale, če bi pristojni pri pripravi zakona vključili tudi druge deležnike.
Nočna mora organizatorjev
Tudi organizatorji festivala Metaldays – The Weekend of Solace, ki bo poskušal nadomestiti najbolj množični festival na tolminskem Sotočju, bodo letos omogočali nakup festivalske vstopnice z novimi vavčerji, vendar bo zaradi samega postopka in potrebne dokumentacije unovčitev bona možna le na festivalski blagajni. Kot nam je pojasnila Nika Brunet iz ekipe organizatorjev, bo obiskovalec za nakup porabil vrednost bona v protivrednosti vstopnice, in sicer glede na to, za katero vrsto vstopnice se bo odločil. Glede samega načina unovčitve bona, predvsem na večjih prireditvah, pa bodo verjetno povezani tudi dodatni stroški. “S tem mislim predvsem na stroške dodatnega osebja na blagajnah in vhodih, kar je seveda prej minus kot plus,” je še poudarila Brunet.
Andrej Sevšek, ki stoji za tolminskim festivalom punk rocka, je prav tako kritičen do načina koriščenja novih bonov. Tudi za festival Punk Rock Camp 2.1, ki so ga letos za punk rock navdušence organizirali namesto že dvakrat prestavljenega festivala Punk Rock Holiday, bodo omogočali vnaprejšnjo rezervacijo bonov. “Za kulturne dogodke, za katere imamo tekoče urejeno predprodajo, je to z boni totalna komplikacija in cel kup birokracije,” je poudaril Sevšek ter dodal, da se jim za festivale, kjer je vstopnica načeloma dražja, podrejanje birokratskemu aparatu morda še splača. “Če pa bi festival prodal tisoč kart z boni, je to ‘samomor’ za organizatorja, saj je treba za vsak bon posebej pridobivati podatke in vpisovati v eDavke,” je bil še oster Sevšek. V četrtek so sicer uspešno unovčili prvih 15 bonov in kupcem dostavili tudi vstopnice. “Zadeva je zamudna in si ne predstavljam, kako se bo to izvajala na licu mesta,” je še poudaril organizator tolminskega punk rock rajanja.
Na OverJamu v predprodaji ponujajo “rezervacijo” bonov, pri čemer obiskovalec plača razliko med vrednostjo bona in polno ceno karte. Bon nato prinese na vhod festivala, kjer pokaže osebni dokument in davčno številko ter izpolni obrazec za koriščenje bona. “Sicer je to precej zamudno, saj moramo mi kot organizatorji nato izpolniti vrsto spletnih formularjev za vsakega posameznika,” je pojasnil organizator reggae festivala festivala Andrej Težak – Tešky in dodal, da je ta postopek sicer zapleten, a deluje podobno kot rezervacija hotela z vavčerji. “V tem primeru gre za rezervacijo v vrednosti 35 evrov, kar še ni zagotovilo, da bo oseba, ki je rezervirala vstopnico, dejansko prišla na festival.” Dodal je še, da je novica o bonih zunaj šele nekaj dni, a beležijo že precejšnje zanimanje.
Kup nejasnosti in različnih interpretacij
Na še večje birokratske ovire pa so naleteli nekateri organizatorji koncertov, ki v veliki meri delujejo v okviru kulturnih društev. Ta so zaobjeta pod standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) S94.999 – Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij. Društva so tako načeloma v večji meri izvzeta iz državne pomoči, ki bi jim v okviru novega 243,5 milijona evrov vrednega interventnega zakona za pomoč ob epidemiji (PKP 9) pomagala premostiti izpad dohodkov.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sicer pojasnjujejo, da je glavno in morebitno drugo dejavnost v Poslovnem registru Slovenije (PRS) možno kadarkoli enostavno spremeniti, vendar pa kulturna društva potem naletijo na novo oviro, saj da stranske dejavnosti lahko poljubno spreminjajo, glede izbire glavne dejavnosti pa naj bi bila društva omejena. Kot nam je pojasnil Črt Batagelj, del organizatorskega tandema Dirty Skunks, ki se mu lahko poslušalci alternativne glasbe zahvalijo, da se jim na koncerte ni vselej treba voziti do prestolnic naših sosedov, sami niso uspeli spremeniti glavne dejavnosti. Tudi v društvu Škuc, ki prav tako velja za enega osrednjih nosilcev alternativne kulture pri nas, so bili pri spremembi glavne dejavnosti neuspešni.
Organizatorski dvojec Dirty Skunks prav tako opozarja, da morata letno izpeljati določeno število koncertov, sicer si na razpisih ministrstva za kulturo ne moreta obetati uspeha. Doseganje kvote, ki jo določi kulturno ministrstvo, bo v luči skoraj gotovega ponovnega jesenskega zaostrovanja epidemioloških ukrepov že tako težavno, organizacija in načrtovanje dogodkov vključujoč nove vladne vavčerje pa slednje le še otežuje. Ker je zaradi zbirokratiziranosti načina unovčitve bona sam nakup karte dolgotrajen proces, si težko predstavljata, kako bi bilo slednje izvedljivo na dan koncerta. Nadaljnje se odpira vprašanje, ali mora organizator v primeru odpovedi dogodka kupnino, ki jo je kupec poravnal z novim bonom, povrniti v obliki dobroimetja ali mora denar vračati Finančni upravi RS. “Upali smo, da bodo novi boni rešilna bilka za naše društvo, pa so stvari samo dodatno zakomplicirali,” je še podaril Batagelj.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj so nam sicer pojasnili, da se bon Fursu s strani ponudnika vrne samo v primeru, če je koncert odpovedan, kupcu pa se v tem primeru vrne dobroimetje bona. “V kolikor izvajalci zaradi epidemije ali sprejetja omejitvenih ukrepov v okviru vladnih odlokov storitve ne bi mogli izvesti oziroma bi storitev, npr. koncert, prestavili, Fursu ne bo potrebno vračati zneska unovčenih bonov,” so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da bi se ob morebitni razglasitvi epidemije veljavnost bonov verjetno podaljšala za pol leta, kot to omogoča zakon.
Po podatkih inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, kjer so ugotavljali, kakšne so namere prebivalcev Slovenije glede unovčevanja turističnih bonov, v katere sektorje jih bo namenjenih največ in kaj bodo z njimi storili tisti, ki jih ne nameravajo izkoristiti, bo sicer le 14 odstotkov vprašanih bone izkoristilo za dejavnosti s področja kulture. Iz naslova letošnjih bonov bo po pričakovanih največ denarja ponovno steklo v sektor turizma, dobra tretjina vprašanih pa namerava bone izkoristiti za gostinske storitve.
AJPES podatkov, ki so podlaga za določanje SKD, ne preverja
Glede spremembe standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) so nam na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) pojasnili, da se dejavnost v poslovni register Slovenije vpiše na podlagi odločbe, ki jo izda upravna enota, ki je registrski organ za društva in odloča o tem ali društvo izpolnjuje pogoje za registracijo društva oziroma za opravljanje posamezne dejavnosti. AJPES torej izvede spremembo dejavnosti društva na podlagi prijave, ki jo vloži društvo, s tem da preveri ali je predlagana glavna dejavnost skladna z dejavnostjo, ki jo društvo lahko opravlja, kar izhaja iz akta upravne enote oziroma iz podatkov vpisanih v Register društev, pojasnjujejo na AJPESu.
Pri vložitvi predloga za spremembo glavne dejavnosti mora društvo upoštevati tudi določbe Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije, ki določa merila za določitev glavne dejavnosti. Glavna dejavnost je tako tista, s katero subjekt ustvari pretežni del dodane vrednosti. Če pa društvo podatka o dodatni vrednosti ne beleži, se namesto tega upošteva dejavnost, s katero društvo ustvarja največ prihodka ali zaposluje največje število oseb. Iz navedenih meril torej izhaja, da so podatki statistične narave, ter da se glavna dejavnost določi na podlagi navedb stranke, saj AJPES nima pristojnosti, da bi podatke, ki so bili podlaga za določitev glavne dejavnosti preverjal, so nam še pojasnili na Agenciji za javnopravne evidence in storitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!