Poslanci imajo danes na mizi tudi spremembe zakona o orožju. S tem v pravni red vnašajo evropsko direktivo. Med vidnejšimi spremembami je legalizacija dušilcev zvoka. Spreminjajo pa se tudi določila glede zbiranja orožja, zbiratelji bodo lahko posedovali tudi vojaško orožje iz najbolj strogo regulirane kategorije A. Konec leta 2018 so Slovenci posedovali več kot 140.000 kosov orožja, večinoma namenjenega lovu.
Med večjimi spremembami, ki jih prinaša spremenjen zakon, je legalizacija dušilcev zvoka. Predlagatelji amandmaja, koalicijski SDS in NSi, sta pri tem izpostavili zaščito sluha in manjši hrup za okolico. Večinoma namreč orožje pri strelu proizvede hrup, ki je škodljiv za sluh strelca. Moteč pa je lahko tudi za okolico, predvsem v bližini strelišč.
V nekaterih evropskih državah so dušilci že legalni, dovoljeni so v Avstriji, Bolgariji, Danskem, Estoniji, Finskem, Franciji, Irskem, Latviji, Nemčiji, Švedskem, Združenem kraljestvu, Švici in Norveškem. Države njihovo prodajo omejujejo različno: ponekod je treba na primer predložiti orožni list, se jih lahko kupi le za določeno orožje oz. se jih lahko uporablja zgolj za lov ali streljanje na streliščih.
S predlaganimi spremembami poslanci v zakonodajo prenašajo evropsko direktivo, rok za to se je sicer iztekel že leta 2018. Predlog novele je v parlamentarno proceduro vložila vlada Marjana Šarca, poslanci pa so seji matičnega delovnega telesa na to besedilo sprejeli več amandmajev. Večino sprememb sta predlagali koalicijski SDS in NSi.
Zakon daje dostop do orožja tudi članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe. Te nevladne organizacije bodo po novem lahko kupile tudi nekatero orožje iz kategorije A. To bodo lahko kupile tudi športne organizacije, ki so članice Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze ali organizacije. Zanje veljajo strožji pogoji: posameznik, ki želi nabaviti orožje, mora biti vsaj 12 mesecev vključen v športno vadbo, mora aktivno vaditi za tekmovanja ali tekmovati na tekmovanjih, kjer se uporablja tovrstno orožje, orožje pa mora izpolnjevati pogoje, določene za strelsko disciplino. Športniki bi za orožje prejeli orožni list, drugi pa dovoljenje za posest orožja.
Predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju spreminja še določila glede zbiranja orožja. Zbirateljem namreč daje možnost, da lahko posedujejo tudi vojaško orožje iz najbolj strogo regulirane A kategorije orožja. Do sedaj je veljalo, da imajo lahko zbiratelji tovrstno orožje, če se to orožje ne izdeluje več in ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija. Ta pogoj so črtali amandmaji SDS in NSi. Predlog zakona ukinja tudi določbo, da morajo zbiratelji z več kot desetimi kosi orožja kategorij B in C omogočiti policistom nadzor nad hrambo.
V kategorijo A med drugim sodi vojaško orožje, avtomatsko strelno orožje, orožje, prikrito v druge predmete, strelivo z eksplozivnim ali vnetljivim učinkom, eksplozivno orožje in hladno orožje. V to kategorijo se umešča tudi strelivo, ki ima razširni učinek in krogle za tako strelivo. Izjema pri tem pa so streliva za lovsko ali športno orožje. Sem po veljavni zakonodaji sodijo tudi orožja brez predpisanih označb in brez dovoljenja za promet z orožjem.
Poslanci so z amandmaji poenostavili še postopek za izdajo orožne listine za policaje, vojake in obveščevalce za nošenje orožja izven delovnega časa in tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Noveliran zakon legalizira tudi kovinske teleskopske palice, ki so, tako opozarjajo v opoziciji, priljubljeno orožje neonacističnih tolp. S predlaganim zakonom pa se legalizirajo tudi bajonetni nastavki.
Iz predlaganega zakona je sicer izpadlo določilo, ki pridobitev orožja onemogoča posameznikom, ki so bili obsojeni ali so v postopku zaradi za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja. Obstoječi zakon to določilo vsebuje. Na matičnem odboru so sicer poslanci zavrnili amandma, s katerim bi to vnesli tudi v noveliran zakon. V opozicijskih vrstah so sicer kritični tudi do novega kroga legalizacije nezakonitega orožja.
V Levici napovedali dopolnilo, s katerim bi orožje iz kategorije A lahko dobili le športni strelci
Še pred začetkom seje so v Levici napovedali vložitev dopolnila, po katerem bi orožne listine za orožje iz kategorije A iz razloga športa lahko dobili le športni strelci, ki s takšnim orožjem trenirajo in tekmujejo, ne pa tudi strelske organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. V stranki so mnenja, da to določilo koristi predvsem Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Izpostavili so, da njihovi člani tovrstno orožje že uporabljajo.
Poslanci bodo imeli za razpravo na voljo tri ure. O zakonu bodo glasovali v petek.
Za pridobitev orožne listine mora posameznik izkazati upravičen razlog
Orožje lahko pridobi posameznik, ki ga potrebuje za lov oz. šport ali ga zbira. Dovoljenje lahko pridobijo zgolj polnoletni posameznik, za katere ne obstajajo zadržki javnega reda in ki so zanesljivi. Za izdajo orožne listine rabi posameznik upravičen razlog, ki ga izkaže s tem da dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi potreboval varnostno orožje, predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu, ali pa predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji. Za pridobitev dovoljenja za nabavo orožja mora opraviti tudi zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Pod temi pogoji se izda dovoljenje za nabavo orožja kategorij B in C ter za orožje iz 1. do 5. točke kategorije D.
Preizkus znanja o ravnanju z orožjem je mogoče opraviti v strelskih organizacijah. Izobraževanje je sestavljeno tako iz teoretičnega kot pedagoškega dela. Tečajniki se seznanijo z veljavnimi predpisi, nudenjem prve pomoči in poznavanja orožja ter varnega ravnanja z njim. V praktičnem delu pa se naučijo streljanja, obnašanja na strelišču, čiščenja in vzdrževanja orožja ter njegovim prenašanjem, nošenjem in hrambo.
Tečajnikom so večinoma na voljo dvodnevni tečaji. Javni zavod Šport Ljubljana tako nudi deset pedagoških ur teoretičnega dela in sedem pedagoških ur praktičnega dela usposabljanja. Cena usposabljanja s preizkusom znanja pa pri njih znaša 180 evrov.
Največ orožja imajo Slovenci za lov
Prebivalci so imeli na zadnji dan leta 2018 registriranih 142.816 kosov orožja. Največ orožja so imeli Slovenci registriranega z namenom lova. Orožno listino je za lov pridobilo 20.120 oseb, ki je imelo 73.348 kosov orožja, izhaja iz predloga zakona. Za namen športa je orožno listino pridobilo 3.904 oseb, ki je posedovalo 11.990 kosov orožja. Orožno listino z namenom varnosti, ki omogoča nošenje in prenašanje orožja ter nabavo streliva, je leta 2018 imelo 5.316 oseb, ki so imele 5.623 kosov orožja. Orožne listine za lov in šport veljajo 20 let, za varnost pa 10 let.
Dovoljenje za posest orožja, ki ima trajno veljavnost in prav tako omogoča prenašanje in uporabo orožja, je leta 2018 imelo 16.560 ljudi. Ti so imeli v lasti 30.313 kosov orožja. Zbiranje orožja pa je bilo na ta dan dovoljeno 693 posameznikom, ki so si lastili 14.828 kosov orožja. Dovoljenje za zbiranje ime trajno veljavnost, lastnikom pa ne omogoča nošenja orožja. Priglasitveni list, ki dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja, pa je imelo 974 oseb. V lasti so imeli 2180 kosov orožja.
Konec leta 2018 je imelo orožje 271 poslovnih subjektov, trije so imeli dovoljenje za zbiranje, 269 pa orožni posestni list. Lastili so si 4.534 kosov orožja.
Ena od razlik med orožnim listom in dovoljenjem za post orožja je tudi v pogojih za nabavo streliva. Posameznik, ki ima za orožje orožni list, lahko nabavlja strelivo pri trgovcu na podlagi orožnega lista. Posameznik, ki ima za orožje dovoljenje za posest, pa lahko nabavlja strelivo pri trgovcu na podlagi dovoljenja za nabavo streliva.
Med letoma 2010 in 2018 so letno izdali povprečno 6.620 dovoljenj za nabavo orožja. Najmanj jih je bilo izdanih 2018, ko so izdali 4.723 dovoljenj, največ pa 2016, ko jih je bilo izdanih 8.268.
Med razlogi za nakup orožja prevladujeta lov in šport. Med 59.577 izdanimi dovoljenji jih je bilo za lov namenjenih kar 28.801; povprečno so tako na leto izdali 3200 dovoljenj za nakup orožja, ki je namenjeno lovu. Za orožje, namenjeno športu, pa so izdali 22.753 dovoljen za nakup, gre za povprečno 2.528 dovoljen na leto. Pri tem izstopa leto 2016, ko so za športno orožje izdali 4.056 dovoljenj za nabavo. Tako so 2016 izdali precej več dovoljenj za športno orožje kot pa za lovsko (3.201 dovoljenj).
V povprečju pa se precej manj orožja proda za druge namene, kot so film, gojitev in omamljanje divjadi, podaritev, varnost, zbiranje ter iznos. Izstopajoče pri tem je zgolj število izdanih dovoljenj za iznos orožja v tujino v letu 2017. Takrat je bilo ugodeno 2.836 tovrstnim vlogam.
Koalicija zadovoljna z novelo zakona o orožju, del opozicije skrbijo nekatere rešitve
Na današnji seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve so k vladni noveli zakona o orožju potrdili več koalicijskih dopolnil. Pri tem so bili v delu opozicije kritični zlasti do uzakonjanja možnosti nakupa dušilcev zvoka, legalizacije kovinskih teleskopskih palic in bajonetov ter novega kroga legalizacije nezakonitega orožja.
Poslanci LMŠ so pred današnjo obravnavo vložili dopolnila, ki med drugim določajo, da se za posebno opremo za orožje štejejo tudi dušilci zvoka, pri čemer se ti izjemoma dovoljujejo, če so izdelani tako, da se pritrdijo ali so sestavni del orožja, za katerega je bila izdana orožna listina. V Levici so po besedah Nataše Sukič vložili dopolnilo, s katerim bi orožne listine za orožje iz kategorije A iz razloga športa lahko dobili le športni strelci, ki s takšnim orožjem trenirajo in tekmujejo, ne pa tudi strelske organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe.
Branko Grims (SDS) je ocenil, da so na matičnem odboru sprejeta dopolnila prinesla ustrezen kompromis med zahtevami direktive in pričakovanji športnih strelcev, lovcev in drugih. Podprl je tudi dopolnila, ki so jih SDS, NSi in SMC vložile pred sejo DZ, saj po njegovih besedah prinašajo pravno-tehnične izboljšave novele. Grims je bil kritičen do evropskih poslancev, ki so po njegovih besedah želeli z direktivo nekaj narediti za varnost, a so povzročili težave za strelski šport. Dodal je, da je implementacija direktive v nacionalno zakonodajo nujna in se z njo mudi, a je treba to narediti tako, da ne bi onemogočili strelski šport, lovstva in zbirateljstva orožja.
Janja Sluga pa je napovedala, da bodo v NeP podprli tako vsa dopolnila, ki so pred sejo DZ prišla iz opozicijskih in koalicijskih vrst, kot tudi vladno novelo zakona o orožju. Sicer bo DZ o vloženih dopolnilih odločal na petkovem nadaljevanju seje.
Vir: STA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!