Za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo pomembna diagnoza in zgodnje odkrivanje

Slovenija 20. Sep. 202116:06 > 16:07
Delite:
Demografija, starejši, pokojnine,
Foto: Žiga Živulović/BOBO

Le vsak četrti človek, ki ima Alzheimerjevo bolezen, ima tudi postavljeno diagnozo. Ključno je zgodnje odkrivanje bolezni, saj je tako zdravljenje uspešnejše.

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, bo letos potekal pod geslom diagnoza. Tri četrtine bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo namreč nima postavljene diagnoze. Zgodnje odkrivanje bolezni je ključno, da se lahko bolniku pravočasno pomaga in bolezen zdravi. Ovir za zgodnejše odkrivanje te bolezni je več.

Koliko ljudi živi v Sloveniji z Alzheimerjevo boleznijo, ki povzroči več kot 60 odstotkov demenc, se ne ve. Register demence kljub temu, da je bila njegova vzpostavitev predvidena v nacionalni strategiji obvladovanja demence 2016-2020, še ne obstaja. Tako obstajajo le ocene, koliko je takšnih bolnikov.

Pri mnogih ob potrditvi bolezen že preveč napredovala

Po besedah predsednice društva Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanije Lukič Zlobec je v državi okoli 33.000 ali 34.000 oseb z demenco, pri čemer pa 75 odstotkov oseb, ki že kažejo prve znake bolezni, nimajo diagnoze. Tako ima diagnozo, ki je pogoj za to, da oseba dobi ustrezno medicinsko in socialno podporo, le vsaka četrta oseba z demenco v Sloveniji.

Tisti z diagnozo pa do nje pridejo večinoma pozno, tako pozno, da z zdravili – protidementiki – ne morejo več zdraviti simptomov, torej izboljšati spomina, zadržati kognitivne funkcije za nekaj let, ker je bolezen že preveč napredovala.

Mesec september je tudi mesec Alzheimerjeve bolezni. Alzheimer organizacije po vsem svetu z različnimi dogodki in aktivnosti povečujejo ozaveščanje o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Ob torkovem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni si bodo nadeli vijolične pentlje.

Covid-19 še dodatno otežil zgodnje prepoznavanje

Tudi vodja ambulante za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Ljubljana Milica Gregorič Kramberger je dejala, da je covid-19 otežil zgodnje prepoznavanje in intenzivne obravnave bolnikov, saj so opazili, “da so se bolniki pregledom v ambulanti odrekli, tudi ko je ta delovala nemoteno, zato marsikdo ni bil deležen obravnave”, je povedala.

A covid-19 je na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo vplival še drugače. “Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali pa zaradi različni nevroloških okvar njeno stanje poslabša,” je povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Tako je za te bolnike “nujno, da za covidom-19 ne zbolijo”, je povedala.

Komentari

Vaš komentar