Tik pred koncem mandata bo državni zbor odločal o odloku, s katerim bi novomeško fakulteto za industrijski inženiring preoblikovali v javni zavod in ji letno iz državnega proračuna zagotovili 1,6 milijona evrov. Koalicijski poslanci predlog označujejo kot "pomemben korak v smeri ustanavljanja četrte javne univerze". Po besedah rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča pa aktualno ustanavljanje novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih univerz razkriva sledenje škodljivemu razmišljanju, da bo drobljenje visokošolskega in raziskovalnega prostora dvignilo njegovo kakovost.
Pred iztekom mandata vladajoči hitijo z ustanavljanjem novih javnih raziskovalnih zavodov ali pa dosedanje zasebne visokošolske in raziskovalne institucije, ki jih vodijo njim bližnji kadri, pripajajo na državne jasli. Tako so poslanci koalicije ob asistenci dela opozicije Pomurski akademsko-znanstveni uniji, na čelu katere je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec, pred dvema tednoma s posebnim zakonom zagotovili 100.000 evrov proračunskega denarja letno.
Prejšnji teden je vlada ustanovila nov javni raziskovalni zavod Rudolfovo Novo mesto, ki mu je za prvi dve leti delovanja namenila skupaj 5,2 milijona evrov. Njegov idejni vodja je zvesti podpornik SDS in premierja Janše Borut Rončević. Ta je bil v mandatu sedanje vlade že večkrat nagrajen: s koncesijo za študij mediji in novinarstvo na Fakulteti za medije, katere dekan je, z mestom predsednika nadzornega sveta RTV Slovenija, včeraj pa ga je vlada postavila še za vršilca dolžnosti direktorja zavoda Rudolfovo. Ob tem spomnimo, da je Rončević pred dnevi v intervjuju za Večer dejal: “Nikoli in na noben način ne bom direktor tega zavoda.”
Na izredni seji državnega zbora, ki se začne jutri, pa bodo poslanci obravnavali odlok, s katerim bi novomeško fakulteto za industrijski inženiring (FINI) preoblikovali iz zasebnega v javni zavod. Predlog odloka so v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS in NSi, v imenu poslancev Konkretno pa se je podenj podpisal njihov vodja Gregor Perič. Finančne posledice so predlagatelji ocenili na 1,6 milijona evrov letno, sredstva pa bo zagotovilo ministrstvo za izobraževanje. Po besedah poslanke SDS Mojce Škrinjar, ki bo v državnem zboru predstavljala projekt, naj bistvenih finančnih sprememb sicer ne bi bilo, saj da že sedaj pomemben delež prispeva država.
Predlagatelji priznavajo, da je preoblikovanje FINI Novo mesto iz zasebnega v javni visokošolski zavod “pomemben korak v smeri ustanavljanja četrte javne univerze” s sedežem v Novem mestu. Sklep o nameri ustanovitve te javne univerze je vlada sprejela konec lanskega avgusta.
Tudi pri tem projektu pa je med osrednjimi akterji Borut Rončević. Kot smo poročali, je kot jedro nove javne univerze (zasebna univerza v dolenjski prestolnici že obstaja) predvidena javna Fakulteta za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu. Predsednik njenega upravnega odbora je Rončević, dekan fakultete pa je Matej Makarovič, prav tako zvest kader SDS. FIŠ so sicer poslanci pred letom dni omogočili, da o svojih študijskih področjih odloča kar sama.
Poleg FIŠ bi javno novomeško univerzo sestavljala še Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Ta šola je osebni projekt kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, poslanci pa so jo pred petimi meseci preoblikovali v javni zavod in ji torej zagotovili financiranje iz državnega proračuna. Tretji člen novomeške javne univerze pa naj bi bila FINI, ki naj bi jo poslanci iz zasebnega v javni zavod preoblikovali tik pred letošnjimi državnozborskimi volitvami.
Rektor ljubljanske univerze o škodljivih razmišljanjih
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je do ustanavljanja novih javnih inštitutov in univerz kritičen. “Aktualno ustanavljanje novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih univerz razkriva, da pristojno ministrstvo, vlada in vladajoča ekipa sledijo napačnim in celo škodljivim razmišljanjem, da bomo z drobljenjem visokošolskega in raziskovalnega prostora v dvomilijonski Sloveniji dvigali njegovo kvaliteto. Kot članica Evropske unije bi morali konkurenčnost in kvaliteto dokazovati v skupnem evropskem prostoru,” poudarja Majdič.
Po njegovem prepričanju bi morale biti vsakokratne pobude in spremembe podvržene striktnemu strokovnemu preverjanju in podprte z analizami. Odgovoriti bi morali na vprašanja, kakšno prihodnost visokošolskega izobraževanja si v Sloveniji želimo, kako je to povezano s širšim družbenim okoljem in načrtovanjem kakovostne prihodnosti slovenske družbe, kakšna je pri tem odgovornost do generacij, ki šele vstopajo v univerzitetno izobraževanje … Vsega tega pa po mnenju rektorja ljubljanske univerze pri ustanavljanju novih institucij ni. Ob tem je izpostavil, da nove institucije na področju visokega šolstva in raziskovanja zajedajo javna sredstva, namenjena obstoječim visokošolskim in raziskovalnim organizacijam. “Zavedati se moramo, da smo še vedno država, ki med članicami EU daje najmanj javnih sredstev za znanost, ter da je Univerza v Ljubljani v primerjavi s tujimi univerzami še vedno finančno podhranjena,” je poudaril Majdič.
Kot nenavadno je tudi izpostavil, “da strokovne predloge za ustanavljanje in financiranje novih javnih zavodov kot zunanji strokovnjaki pripravijo kar bodoči prejemniki teh javnih sredstev”. Pri tem naj bi imel v mislih sodelovanje Rončevića pri pripravi vladnega sklepa o ustanovitvi inštituta Rudolfovo.
Rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča pa moti, da se vladajoči ne držijo zavez iz strateških dokumentov. Tako niso izpolnili zaveze, da se bo do leta 2020 znanosti in visokemu šolstvu skupaj namenilo dva odstotka BDP. Če bi se tega držali, bi bilo po Kačičevih besedah izhodišče za razvoj in za mednarodno konkurenčnost tako raziskovalnih inštitutov kot visokošolskih zavodov bistveno drugačno. “Smo na 60 odstotkov poti, kar pomeni, da obstoječe visokošolske ustanove in obstoječi raziskovalni zavodi ne dobivajo dovolj sredstev, da bi lahko ohranjali konkurenčnost in mednarodno primerljivost na ravni, kot si želimo. Dokler ta cilj ne bo uresničen, ne vidim opravičila, da se sredstva še dodatno drobijo,” je za N1 poudaril Kačič, ki je v preteklosti že nekajkrat izpostavil, da ustanavljanje novih univerz ne sme potekati na način, da se že ustanovljenim zmanjšujejo javna sredstva.
Rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob pa nam je dejal, da imajo kot zasebna univerza glede preoblikovanja obstoječih zavodov in ustanavljanja novih javnih zavodov morda nekoliko drugačno mnenje kot nekatere javne univerze in javni raziskovalni zavodi. Tudi on pa je kot nesprejemljivo navedel popolno pomanjkanje razprave o teh temah med ministrstvom in raziskovalno sfero. Po besedah Goloba je forumov, kjer bi lahko zadeve “predebatirali”, veliko, posebej pa je izpostavil svet za visoko šolstvo in svet za znanost in tehnologijo, ki sta posvetovalni telesi vlade. Opozoril je tudi, da bi moralo biti osnovno merilo pri ustanavljanju univerze oziroma inštituta mednarodno primerljiva kakovost raziskovalnih skupin, ki bodo tam delovale.
Škrinjar: Nepodpora predlogu bi bila strel v koleno
Rektorska konferenca in samostojni raziskovalni inštituti, člani KOsRIS, so bili sicer pred dnevi kritični do ustanovitve javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. Poudarili so, da je vlada odločitev sprejela brez razprave z raziskovalnimi inštituti, univerzami ter svetom za znanost in tehnologijo. “Šesti največji javni raziskovalni zavod v Sloveniji je ustanovila brez razpisov in evalvacij raziskovalnih programov.” Med drugim so še izpostavili, da je ministrstvo za izobraževanje ob koncu mandata s svojimi predlogi za ustanovitev novega inštituta Rudolfovo, ustanovitvijo Pomurske akademsko-znanstvene unije in tudi nekaterimi še nedorečenimi načrti o ustanavljanju novih inštitutov in univerz radikalno poseglo v slovensko znanstveno raziskovalno krajino.
Mojca Škrinjar pa meni, da imajo obstoječe univerze glede oblikovanja nove javne univerze v Novem mestu pomisleke zato, ker jim bo ta konkurenca. “Toda konkurenca je zdrava stvar. Poglejte, kaj se dogaja v Rusiji, kjer ni opozicije. V takšnem primeru zraste samodržec. Vedno je dobro imeti ogledalo,” je za N1 dejala Škrinjar. Da bi do oblikovanja novomeške javne univerze prišlo še v tem mandatu, po njenih besedah očitno zmanjkuje časa, osnovni temelji za to univerzo pa so postavljeni. Ob tem je zanikala, da bi imela Makarovič ali Rončević pri tem projektu zasebne interese. “Makarovič je že dekan javne fakultete in ne potrebuje nobene potrditve več. Rončević je jasno povedal, da mu gre predvsem za to, da regija dobi novo univerzo. Enako velja tudi zame, ki sem dolgoletna članica strokovnega sveta SDS. Vsak od nas ima eksistenco zagotovljeno, čutimo pa se poklicani, da to univerzo Sloveniji omogočimo,” je poudarila Škrinjar.
Poslanka SDS pričakuje, da bodo poslanci potrdili preoblikovanje FINI v javni visokošolski zavod. “Morda se bo kdo vzdržal, ne predstavljam pa si, da bi kdo glasoval proti temu projektu. To bi bil strel v koleno, saj bi se ljudem v regiji močno zameril,” je še dodala.
Spomnimo, da je k projektu javnega financiranja Pomurske akademsko-znanstvene unije prispevala tudi vzdržanost večjega dela opozicije: za zakon je glasovalo 43 poslancev, proti pa 11. Pri pripojitvi FINI na državni proračun je mogoče pričakovati nekaj več glasov proti. V delu opozicije, najbolj odločno v LMŠ, je namreč mogoče slišati ocene, da “pri Rončevićevem zasebnem projektu ustanavljanja novomeške javne univerze” nikakor ne nameravajo sodelovati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje