Najhujša suša v zadnjih letih je razlog, da v mestih odmira vse več dreves, tudi v Ljubljani. Drevesa, zasajena v mestu, nimajo toliko prostora, zato se njihove korenine ne morejo razrasti kot v gozdu. Zaradi podnebnih sprememb tudi v prestolnici že izbirajo vrste dreves, ki so bolj odporne proti suši.
Letošnje poletje je še posebej sušno. Iz aplikacije Sušomer, ki jo vodijo pri Agenciji za okolje (ARSO) je videti, da je suša zajela vso državo. Najhuje je na Goriškem, Notranjskem in delu Gorenjske, kjer so meteorologi razmere označili kot “izjemno sušo”, drugod, tudi v Ljubljani z okolico pa je suša izrazita. Dodatna težava je vročina, v Ljubljanski kotlini so bile temperature v zadnjih 30 dneh od 3 do 3,5 stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja.
Ljubljana se ponaša z nazivom zelene prestolnice Evrope, že trikrat pa je prejela tudi mednarodno priznanje ‘mesto dreves’. Na občini pravijo, da vestno skrbijo za drevesa, saj se zavedajo njihovega pomena. Kljub temu se jih je letos poleti nekaj posušilo, med njimi breza na Prešernovem trgu in vrsta mladih dreves, zasajenih sredi Dunajske ceste (več spodaj v fotogaleriji). “Ker je dreves v mestu vsako leto več, saj jih zasadimo tudi okoli tisoč na leto, je zalivanje v sušnem in vročem obdobju precej zahtevno. Zlasti mlada drevesa potrebujejo posebno pozornost,” pravijo na občini.
“Aktivno spremljamo vremensko napoved in arhiv meritev ter temu prilagajamo zalivanje,” pravi Nejc Praznik, arborist pri občinski Voka Snagi. “Drevesa zalijemo pred nastopom vročinskega vala, med njim in po koncu vročinskega vala. Če so temperature zmerne, a padavin vseeno ni, drevesa zalivamo na 7–10 dni. Ob posameznem zalivanju drevo dobi med 80 in 100 litri vode.”
Suha, a ne odmrla
Odmrlo listje ne pomeni nujno, da je zaradi tega drevo odmrlo, pojasnjujejo na občini. “Rast dreves redno spremljamo, po potrebi izvajamo ustrezne ukrepe, tudi zalivamo jih po potrebi, kar v praksi pomeni, da drevesa v prvi rastni sezoni zalijemo štirikrat do šestkrat, občutljivejše drevesne vrste pa tudi večkrat. V drugi rastni sezoni drevesa v obdobju najhujšega pomanjkanja vode zalijemo le, če začnejo kazati znake pomanjkanja vode.” Dodajajo, da izkušnje kažejo, da se po treh do petih rastnih sezonah drevo povsem prilagodi na novo okolje in znakov šoka ni več.
Posebna težava, s katero se srečujejo v zadnjih dveh sezonah, je huda vročina. “Pri ekstremno visokih temperaturah (več kot 35 stopinj Celzija) včasih tudi redno zalivanje dreves ne obvaruje drevesa pred sušenjem. Ob tako visokih temperaturah lahko pride do pregrevanja listov, tako drevo lahko kljub izdatnemu zalivanju odmre,” so zapisali. Pričakovana mortaliteta v prvi rastni sezoni je kljub zalivanju do 10 odstotkov. “Mlada drevesa po presaditvi iz drevesnice namreč doživijo t. i. presaditveni šok, ki je posledica izgubljenega koreninskega sistema, transporta in rasti v mestnem okolju. V kombinaciji z visokimi temperaturami, ki liste dobesedno skuhajo, lahko drevo kljub izdatnemu zalivanju odmre,” pravijo na občini. V sezoni 2020/2021 so zasadili več kot tisoč dreves, od tega se jih je v prvi rastni sezoni posušilo približno 50, kar pomeni 5-odstotni osip.
Da se je v Ljubljani letos poleti posušilo več dreves, a za zdaj ne bistveno več kot v prejšnjih letih pravi dr. Robert Brus, prodekan za področje gozdarstva Biotehniške fakultete ljubljanske univerze. “Če pogledamo bolj natančno, vidimo, da se posuši razmeroma malo velikih, odraslih dreves, saj imajo ta že močno razvejen koreninski sistem. Veliko večja je umrljivost pri mladih, vraščajočih drevesih, ki še nimajo razvejenih korenin in potrebujejo redno zalivanje vsaj dve, včasih pa celo sedem let po zasaditvi, odvisno od velikosti posajenega drevesa.” Dodaja, da je pogosto zalivanje z majhnimi količinami vode nesmiselno, mnogo bolje je zalivati na primer enkrat na teden z večjo količino vode. Za to mora pa biti drevo seveda pravilno posajeno.
Na fotografiji na vrhu članka so platane, ki so jih zasadili na sredi Dunajske ceste. Brus po ogledu fotografije pravi, da ni nujno, da so drevesa že suha. “To je lahko tudi posledica presaditvenega šoka, seveda skupaj s sušo, saj so bile posajene šele pred kratkim. Če pogledate sliko, vidite, da so te platane vsaj posajene na tak način, da jih je mogoče dobro zaliti. Povsem drugače je s črnimi gabri na Gosposvetski, kjer pa si res ne znam predstavljati, kako se jih lahko zalije,” pravi Brus (omenjena drevesa so na spodnji fotografiji).
V mestnem središču so drevesa posajena v velika podzemna korita, ki so sicer večja kot nekoč, a drevo še vedno omejujejo pri zagotavljanju virov vode, še zlasti, ker je površina pogosto asfaltirana skoraj do drevesa, odtok padavin pa usmerjen od drevesa stran, pravi Brus. “Taka drevesa so zato bolj odvisna od naših intervencij v obliki zalivanja in gnojenja. V takšna korita navadno sadimo manjša drevesa, omejen rastni prostor pa preprečuje, da bi se razrasla do polne velikosti.”
Ponekod, tudi v kranjski občini, mestnim drevesom pomagajo s humično kislino, ki pospešuje rast korenin in aktivira prevzem hranil iz prsti ter tako povečuje odpornost na sušo. Kot pojasnjuje Brus, je zalivanje s humično kislino in drugimi pripravki za izboljšanje prehranjenosti dreves in izboljšanje tal smiselno, a je to treba početi že od pomladi naprej. “Če z njim začenjamo šele zdaj, ne bomo veliko rešili, zdaj so drevesa predvsem žejna,” dodaja.
Ni nujno, da je drevo, ki liste odvrže sredi poletja, že takoj posušeno, še pojasnjuje Brus. “To je pogosta prilagoditev tudi v naravi, pri nas liste lahko tako že sredi zelo suhega in vročega poletja odvržejo lipovec, črni gaber in drugi, divjemu kostanju v mestih pa zaradi listne sušice listi povsem porjavijo.”
Tri četrtine celotne površine mesta Ljubljana prekrivajo zelene površine, kot so gozdovi, parkovne površine, travniki in vodne površine. To je 560 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca. Od tega se gozd razprostira na 46 odstotkih površine mestne občine. Petina celotne površine mesta ima status zavarovane ali varovane narave.
Bomo zaradi podnebnih sprememb sadili palme?
V občinskem podjetju Voka Snaga skrbijo za približno 40.000 dreves na mestnih površinah, za vzdrževanje preostalih dreves pa so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč. “To pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti,” pojasnjujejo na občini, kjer so pripravili tudi navodila, kako skrbeti za drevesa, saj opažajo, da nekateri zasebniki tega ne počnejo pravilno.
Poletja bodo vse bolj suha in vroča, na to se je treba prilagoditi tudi z izbiro mestnih dreves. “Reči moram, da se MOL pri izbiri drevesnih vrst zelo trudi, preizkuša različne nove, odporne vrste, letos na primer navadni koprivovec,” pravi Brus in napoveduje, da se bo v nekaj desetletjih drevesna sestava v Ljubljani gotovo spremenila.
Med proti suši odpornimi vrstami sta tudi mali jesen (ti so posajeni na Slovenski cesti) in črni gaber (na Gosposvetski cesti), ki sta tipični submediteranski vrsti. Ob tem Brus opozarja, da je treba poleg tega pri mestnem drevju upoštevati še druge kriterije. “Drevo mora biti odporno proti poškodbam in drugim tegobam urbanega okolja, biti mora lepo, varno in preprosto za vzdrževanje. Prav je, da smo pri uvajanju novih vrst zelo previdni in postopni, paziti moramo, da ne bomo po nepotrebnem brezglavo spreminjali tradicionalnega videza urbanega prostora. Čas za palme v Ljubljani še nekaj časa ne bo napočil,” je prepričan.
V Berlinu na pomoč drevesom meščani
V nemški prestolnici, ki jo prav tako kot večji del Evrope pesti huda suša, drevesom pomagajo tako, da jim ob debla namestijo posebne vreče, napolnjene z vodo. V reševanje dreves pa so se vključili tudi Berlinčani sami. Na stotine jih sodeluje pri projektu, v katerem sami zalivajo mestna drevesa v svojih soseskah. “Zaradi dolgo trajajoče suše se sušijo celo drevesa z globokimi koreninami,” je za Euronews povedal mestni arborist Timo Bittner. “Vse večji delež njihovega lesa odmira. Precej smo jih že posekali in predelali v sekance.”
Podjetje, v katerem dela, je na debla namestilo posebne senzorje, s pomočjo katerih na daljavo zaznajo drevesa, ki jih je najbolj nujno zaliti. Vendar, kot pravi Bittner, je časa premalo, da bi pomagali vsem. V nemškem glavnem mestu so namreč v zadnjih desetletjih posadili na sto tisoče dreves, da bi ublažili posledice podnebnih sprememb in omilili poletne vročinske valove. “V Berlinu je milijon dreves. Sami v podjetju ne moremo poskrbeti za vse, oskrbujemo jih lahko le okrog 18 tisoč,” je povedal. Pomoč Berlinčanov je zato še kako dobrodošla.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje