Zakaj imam nekje konfekcijsko število 36, drugje pa celo 40?

Slovenija 26. Jun 202215:09 > 15:13
Delite:
Konfekcijske številke
Foto: Aljaž Uršej/N1

Nakupovanje oblačil je lahko stresna izkušnja, k čemur prispeva tudi zmeda na področju konfekcijskih številk. Razlike v označevanju se pojavljajo tako na ravni držav kot tudi med posameznimi blagovnimi znamkami. Zakaj nam je prav številka 38 neke blagovne znamke, v drugi trgovini pa se v podoben kos z isto konfekcijsko številko sploh ne stlačimo?

Velikost naših oblačil seveda ne določa tega, kdo smo, a težko zanikamo, da na nas vsaj malo ne vpliva, katera konfekcijska številka visi na etiketi kosa, ki ga oblečemo v garderobi. Ob pripravi tega članka se je težko ogniti osebnim izkušnjam, pa naj gre za izkušnje bralk, prijateljic, sodelavk ali avtorice same.

“Zara je bila vedno moja prva izbira za nakup hlač. Moje veselje ob misli, da bom lahko po nekaj mesecih bolj zdravega življenja brez pretiranega napora spet oblekla in zaprla gumb na hlačah s številko 38, je bilo iskreno. A neuslišano,” je svojo izkušnjo v trgovini opisala naša sogovornica. Pravi, da je naletela na kar nekaj “sotrpink” s podobnimi izkušnjami. “Slišala sem od ‘jaz imam povsod 34, edino v Zari sem že skoraj pri 38’ do tega, da je tudi v Stradivariusu podobno.”

V nekaterih pri nas prisotnih priljubljenih trgovinah z oblačili v zadnjih letih doživljamo obraten pojav od t. i. vanity sizinga. Vanity sizing oziroma inflacija velikosti konfekcijskih številk je pojav, ko oblačila z isto oznako številke sčasoma postanejo fizično večja. Zagovorniki vanity sizinga trdijo, da ima ta pozitiven psihološki učinek na ljudi ter da se zaradi tega bolje počutijo v svoji koži, medtem ko so britanski zdravniki z njihove agencije za javno zdravje že pred leti opozarjali, da inflacija velikosti prispeva k normalizaciji debelosti v družbi.

Nedoslednosti pri konfekcijskih številkah se sicer pojavljajo že vsaj od leta 1937. V katalogu ameriške trgovske verige z oblačili Sears iz tistega leta je ženska s prsnim obsegom 81 centimetrov ustrezala konfekcijski številki 14 (v Evropi je to 44). Trideset let pozneje je ženska z istim prsnim obsegom lahko nosila obleko konfekcijske številke 8, leta 2011 pa je to že bila velikost 0 (v EU je to velikost XS/32).

Oblikovanje po meri idealne stranke

Predstojnica Katedre za modo in tekstilije na Fakulteti za dizajn, izr. prof. dr. Damjana Celcar, priznava, da na področju konfekcijskih številk res vlada precejšnja zmeda. Že na ravni EU poznamo različne načine označevanja – naša konfekcijska številka 36 recimo ustreza italijanski 40.

Obstaja več standardov označevanja oblačil, a edino, kar je obvezno, je, da je na etiketi zapisana njihova surovinska sestava. Zapis velikosti je le priporočilo, a seveda si blagovne znamke ne morejo privoščiti, da ne bi uporabljale konfekcijskih številk, saj potrošniki v tem primeru ne bi mogli izbrati zase primernih oblačil.

Že več kot 20 let nazaj se je pojavil nov predlog označevanja, in sicer s piktogrami. “Prikazana bi bila silhueta človeškega telesa, na eni strani bi bile zapisane višinske in dolžinske mere, na drugi strani pa obsegi,” razlaga profesorica Celcar. A ta rešitev se ni prijela, verjetno zato, ker bi tovrstno poenotenje za podjetja lahko pomenilo precejšnje stroške zaradi potrebe po prenovi celotnega merskega sistema.

Zanimivo je vedeti, da konfekcijske številke pravzaprav izhajajo iz prsnega obsega. Ob tem sogovornica opozori na nesmisel: “Seveda pri hlačah prsni obseg nima nobene veze.”

Prsni obseg
Foto : PROFIMEDIA

Da se sploh oblikuje tabela mer, so potrebne antropometrične meritve na ravni populacije. “Pri tem ugotovijo, da so se v času od zadnjega merjenja recimo povečali pasni obsegi ali spustili boki …” ponazori Celcar. S temi meritvami se pri nas ne ukvarja nobena institucija, v glavnem sledimo nemškemu standardu, saj tam meritve opravljajo s 3D skenerji.

Na odločanje, kako velika bo določena konfekcijska števila pri določeni blagovni znamki, poleg modnih trendov vplivajo predvsem odločitve blagovnih znamk. Kot oriše Celcar, si znamka zamisli “idealno žensko, ki ustreza njihovi konfekcijski številki 36”, in sledi tem meram, ne pa obstoječim standardom.

Konfekcijska številka 36 naj bi po standardu ustrezala prsnemu obsegu 84 centimetrov, a blagovne znamke si ustvarijo svojo, zanje oziroma za njihove stranke idealno številko 36. “Lahko bi skoraj rekli, da gre za zavajanje kupcev. Pod konfekcijsko številko 36 v trgovini dobiš še marsikaj drugega kot nekaj s prsnim obsegom 84 centimetrov,” ob tem dodaja sogovornica s Fakultete za dizajn.

Pri kupovanju oblačil prek spleta, ko se bolj kot v trgovini ukvarjamo s tabelami velikosti, je treba upoštevati, da se mere konkretnih kosov razlikujejo od mer, ki ustrezajo neki določeni konfekcijski številki. “Pri risanju kroja za – na primer – jakno je treba upoštevati, da spodaj nosimo še spodnje perilo in druga oblačila, zato je treba dodati nekaj centimetrov. Končna velikost kosa se tako razlikuje od dejanske telesne mere,” razloži Celcar.

Prilagajanje azijskemu trgu

Da se trendi obračajo stran od inflacije velikosti konfekcijskih številk, pa v praksi opaža Tina Martinec Selan, osebna stilistka in svetovalka za celostno podobo. “Tudi iz svojih izkušenj lahko povem, da so mi še vedno prav oblačila neke konfekcijske številke izpred 10 let, zdaj pa mi v isti trgovina ta ista številka ne ustreza več, tudi če gre za podoben artikel, recimo džins krilo,” pravi.

Trend zmanjševanja konfekcijskih številk lahko med drugim pripišemo temu, da se številne znamke širijo na azijski trg, kjer so ženske v povprečju bistveno manjše in bolj drobne. “Ker je azijski trg ogromen in ker znamke ne delajo ločenih kolekcij, je to nekaj, kar nas posledično vse doleti,” pojasnjuje Martinec Selan.

Konfekcijske številke
Foto : Aljaž Uršej/N1

Drugačne so znamke, ki prihajajo s severa Evrope. “Pri njih je ’sizing’ veliko bolj velikodušen in prijazen do potrošnikov. Ljudje so tam višji, zato oblačila prilagajajo tej glavni ciljni skupini. Primer je H&M, pa številne norveške znamke, ki jih najdemo na About You. Tudi nizozemske in švedske. Pri nakupovanju teh oblačil si lahko malo ’oddahnemo’,” oriše sogovornica.

Zara, ki smo jo že omenili kot primer znamke z manjšimi konfekcijskimi številkami, je del skupine Inditex, pod katero spadajo tudi Bershka, Pull&Bear, Stradivarius in Oysho. Kot pravi Martinec Selan, te trgovine ciljajo predvsem na najstnike, tudi zato pa so številke praviloma manjše. Pri tem se je treba vprašati, kakšen vpliv ima to na mlade, ki ne ustrezajo normi. Zanje je še posebej pomembno, da se imajo s kom identificirati in da so izpostavljeni različnosti. “Da vidijo tudi manekenke, ki niso suhe kot trlice, in manekene, ki niso mišičaste”, oriše sogovornica.

“Mislim, da se za vsem tem skriva želja po tem, da bi nas spremenili v večno nezadovoljne potrošnike, sužnje diet in telovadb. Takšna oseba bo dosti več zapravila, ker bo verjela vsaki obljubi v reklami za srečnejše življenje,” ob tem opozarja osebna stilistka. Kot pravi, sama zelo zagovarja, da ljudi ne določajo številke in da moramo preprosto nositi to, kar nam pristaja. A ob svojem delu pogosto opazi razočaranje, ko kakšna ženska ne ustreza konfekcijski številki, za katero je ta mislila, da je “njena”.

#bodypositivity

V zadnjih letih se je v družbi pojavil trend body positivity oziroma dobre telesne samopodobe. Gre za gibanje, ki poudarja pozitivno sprejemanje vseh teles, ne glede na njihovo velikost, obliko, odtenek kože, spol ali fizične sposobnosti.

Na val tega trenda so skočile številne zvezdnice in vplivnice, pa tudi blagovne znamke. To se odraža tudi v kampanjah in modelih, ki jih uporabljajo v svojih reklamah. “Opažam kampanje, ki vključujejo sivolase, lepe, starejše gospe, pa modele bolj polne postave … To nam da ta občutek, da lepota ni omejena na konfekcijsko številko,” o tem pravi Martinec Selan.

Seveda so tovrstne kampanje dobrodošle, a še bolj pomembno je, kaj znamke nudijo v praksi, torej kakšen razpon konfekcijskih številk je na voljo. “Jezi me, ker v določenih trgovinah najdeš samo XS, S, S, M in L – če si manj ali več od tega, se lahko obrišeš pod nosom,” razlaga osebna stilistka, ki pravi, da je razpon konfekcijskih številk velik predvsem v Združenem kraljestvu.

“Na Otoku najdeš vse od UK 2 do UK 20, kar je od naše številke 32 do skoraj 50. Dobrodošlo je, da nam ni treba žalovati za tistim, kar nam ni prav, in najdemo nekaj, kar nam ustreza in v čemer se dobro počutimo,” še doda Tina Martinec Selan.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.