Menu Item
Ekipe N1 so se z istim nakupovalnim seznamom odpravile v Celovec in Gorico, cene izdelkov primerjale v trgovini v Ljubljani in ugotovile, da se določene izdelke res splača kupovati čez mejo. Olivno olje je v Italiji cenejše za tri evre, riž za evro in pol, aperol za več kot šest evrov, domača radenska za 29 centov na plastenko. Podobne razlike med slovenskimi in italijanskimi cenami najdemo tudi pri drugih živilih, pralnih praških in čistilih. Zakaj? Pogovarjali smo se s predsednico Trgovinske zbornice Slovenije Maričo Lah.
Trgovinske zbornice Slovenije dejstvo, da zaradi draginje mnogi Slovenci po nakupih odhajajo čez mejo za zdaj, ne skrbi, saj gre po besedah njene predsednice Mariče Lah večinoma za ljudi, ki živijo ob meji z Italijo in Avstrijo in že zgodovinsko nakupujejo v sosednjih državah.
Preberite tudi: Se izplača kupovati čez mejo? Bili smo v Celovcu, Gorici in Ljubljani (VIDEO)
A kot je opozorila, bi lahko zaskrbljenost narastla po novem letu. “Odvisno je od tega, kakšna bo dokončna odločitev vlade kar se tiče podražitev cen električne energije za gospodarstvo. Če rešitev ne bo ugodnješa, kot je danes, bi lahko prav visoke cene elektrike cene živil v Sloveniji januarja potisnile navzgor, to pa bi lahko pomenilo odliv kupne moči v sosednje države.”
Poudarila je, da ne smemo zanemariti, da ima Italija za osnovne prehranske proizvode znižano davčno stopnjo na 4 odstotke. “In iz tega naslova prihaja do rahlih razlik med slovenskimi in italijanskimi cenami,” je povedala.
Jo pa čudi prepričanje, da se nakupovanje čez mejo izplača, saj je tudi zadnji popis košarice osnovnih živil pokazal, da ima v primerjavi s sosednjimi državami Slovenija najcenejšo nakupno košarico Slovenija (44,16 evra), najdražjo pa Avstrija (66,37 evra). Italijanska košarica stane 65,76 evra, hrvaška pa 51,07 evra. A dejstvo je, da ekipa N1 ni primerjala košarice osnovnih živil, temveč cene tistih produktov, za katere veljajo govorice, da se jih splača kupiti čez mejo.
Več o tem si lahko pogledate v spodnji video reportaži.
Zakaj je domača Radenska v Italiji in Avstriji cenejša?
Radenska denimo je pri nas za 29 centov na plastenko dražja od tiste na italijanskih trgovskih policah. Za 25 centov je dražja v primerjavi z avstrijsko ceno. Z vprašanjem zakaj se je ukvarjala tudi Trgovinska zbornica. “A nismo prišli do odgovora, zakaj Slovenci praktično domačo vodo plačujemo več kot tujci. Del odgovora se gotovo skriva v razliki v davku na dodano vrednost, drugi del dogovora pa je menda v trženju viškov, ki se tržijo izven osnovnega trga.”
Lah je povedala, da je zanimiv tudi gel za prhanje znamke Palmolive. “Pri oblikovanju maloprodajnih cen je veliko odvisno od poslovne politike posamezne trgovske verige, ki prodaja ta isti proizvod v različnih državah. Tako je, ko govorimo o večjih trgovskih verigah, ki trgujejo in poslujejo v več državah v Evropi, in le te v odvisnosti od kupne moči prebivalstva v državi ali regiji potem določajo maloprodajne cene. In to je po mojem prepričanju ključni razlog, da prihaja do razlik med cenami istih proizvodov v državah.”
Tudi ko govorimo o cenah alkoholnih pijač, je dodala Lah, se moramo zavedati, da so te odvisne od politike posamezne države. “Alkohol je obdavčen tako z DDV kot s trošarino, Slovenija je obdavčila vse alkoholne izdelke vključno z vini, medtem ko imajo mnoge države minorne davčne stopnje na alkoholne pijače ali pa jih sploh nimajo.”
Ekipa N1 je, ko je primerjala cene določenih izdelkov pri nas in čez mejo, opazila veliko razliko tudi v ceni sadne kašice Hipp za otroke, ki je dražja doma, stane 2,19 evra, medtem ko je pri severnih sosedih za 60 centov cenejša. Razlika je v resnici še večja, saj boste za to ceno v Sloveniji dobili le 190 gramov, v Avstriji pa 250 gramov. Cena za kilogram enake kašice je tako v Sloveniji 11,53 evra, v Avstriji pa za skoraj polovico nižja (6,36 evra).
Lah je povedala, da je bila Slovenija z Avstrijo na približno enakem cenovnem nivoju ves čas, kar potrjuje tudi popis osnovne košarice živil, ki ga izvaja kmetijsko ministrstvo, zato jo tako velika razlika pri dotičnem izdelku zelo preseneča. “Pri primerjavah je treba biti izjemno pozoren na količino in kvaliteto. Če je proizvod identičen, vam te razlike pravzaprav ne znam pojasniti in me zelo preseneča. Seveda do razlik prihaja, vendar gre v tem primeru praktično za enkrat višjo ceno.”
V Trgovinski zbornici Slovenije opažajo, da po celotni Evropi v mesecu oktobru in novembru zaznavajo upad prodaje osnovnih prehrambenih proizvodov, “kar je zaskrbljujoče, saj to pomeni, da se potrošniki dejansko zelo racionalno obnašajo.” Enako velja tudi za nakupe božičnih daril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje