Zakonska podlaga za razdelitev 13 tisoč prenosih računalnikov končno sprejeta

Slovenija 26. Mar 202419:46 3 komentarji
Emilija Stojmenova Duh (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Državni zbor je na današnjem glasovanju sprejel novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki bo dala podlago za razdelitev prenosnih računalnikov, nakup katerih je bil povod za interpelacijo ministrice Emilije Stojmenove Duh. Za je glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 26.

V lani sprejeti noveli zakona o spodbujanju digitalne vključenosti so na ministrstvu za digitalno preobrazbo predvideli nov ukrep za spodbujanje digitalne vključenosti za osebe, ki si same ne morejo oz. si zelo težko privoščijo nakup računalniške opreme – mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.

Za izposojo računalniške opreme je bil vzpostavljen računalniški sklad, nad katerim bdi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Na podlagi prvotne novele je bilo upravičencev do računalniške opreme v računalniškem skladu približno 500.000.

Danes obravnavano novelo zakona so na ministrstvu pripravili, ker se zavedajo, da bi preveliko število hkrati oddanih vlog lahko ohromilo delovanje javnega štipendijskega sklada, je na današnji seji pojasnila Emilija Stojmenova Duh.

prenosniki, SKLADIŠČE
Prenosni računalniki v skladišču (Foto: Ministrstvo za digitalno preobrazbo)

Osnovni namen zakonske podlage je tako po pojasnilih ministrstva zagotoviti bolj učinkovito delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme, predstavlja pa tudi pravno podlago za izboljšanje in racionalizacijo načrtovanih procesov za zagotavljanje digitalne vključenosti. Ta pojem sicer obsega veliko več kot le zagotoviti potrebno računalniško opremo, je pa ta eden od glavnih stebrov pojma, so po sprejemu novele navedli na pristojnem ministrstvu.

Posameznik brez računalniške opreme namreč ne more vstopati v digitalni svet, so dodali, zato je treba s sodobno informacijsko tehnologijo zagotoviti ustrezne možnosti za vključevanje vseh prebivalcev v informacijsko družbo ter jih ob tem s spodbujanjem dejansko vključiti v sodobne družbene in tehnološke tokove, od česar bodo imeli konkretne koristi.

Predlog novele tako kot upravičence določa vse, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. To pomeni upravičence, katerih mesečni dohodek na družinskega člana po novem ne presega 230,76 evra. Če bo še kaj opreme ostalo, se bo lahko krog upravičencev razširil na drugi dohodkovni razred. Javni sklad bo prvi javni poziv objavil najpozneje do 30. aprila.

Emilija Stojmenova Duh
Emilija Stojmenova Duh (Foto:Žiga Živulović jr./BOBO)

Ta novela bo po prepričanju ministrice omogočila hitrejšo razdelitev razpoložljivih računalnikov, s tem pa neposredno zmanjševanje digitalnega razkoraka v Sloveniji. “Dejstvo je, da lahko digitalna preobrazba izboljša kakovost življenja, vendar pa to velja le za tiste, ki so je tudi deležni,” je poudarila.

Novelo zakona so na glasovanju podprle koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Nasprotovali pa so ji v SDS in NSi.

V SDS so zaradi nakupa 13.000 prenosnih računalnikov za nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, ki ga je ministrstvo za digitalno preobrazbo izvedlo lani, januarja vložili interpelacijo zoper ministrico Stojmenovo Duh. Med drugim ji očitajo sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela in sum oškodovanja davkoplačevalcev.

“Obravnavani predlog novele zakona ni namenjen temu, kar vi govorite, da se bo pospešilo razvoj digitalizacije v Sloveniji, pač pa rešujete svojo lastno napako, torej nakup računalnikov za 6,5 milijona evrov,” je na današnji seji dejal poslanec SDS Andrej Kosi.

Državni zbor je danes sicer sprejel tudi zakon o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev, ki v slovenski pravni red prenaša evropski akt o digitalnih storitvah. Zakon bo po besedah ministrice Stojmenove Duh omogočil, da se odstranijo nezakonite spletne vsebine. Akt določa pravila igre za ponudnike posredniških storitev, družbena omrežja, spletne tržnice in platforme za izmenjavo vsebin, pri čemer je ministrica kot konkretne naslovnike akta izpostavila Facebook, X, Instagram, Tiktok in spletne tržnice, kot sta Amazon in Bolha.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje