Ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh v četrtek čaka interpelacija, v kateri ji SDS očita sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela, sum oškodovanja davkoplačevalcev zaradi negospodarnega nakupa 13.000 računalnikov in zavajanje javnosti glede omenjenega nakupa. Ministrica vse očitke zavrača. Bo na glasovanju dobila enotno podporo koalicije?
Povod za interpelacijo proti ministrici, ki jo je SDS vložila 25. januarja, je nakup 13.000 prenosnih računalnikov za nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, ki ga je lani izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Poslanci bodo o usodi ministrice glasovali na marčevski redni seji državnega zbora, in sicer v četrtek. Za razpravo je predvidenih 11 ur in 40 minut.
Poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec v interpelaciji ministrici očitajo sum oškodovanja davkoplačevalcev in javnih financ zaradi negospodarnega in nesmotrnega nakupa računalnikov ter negospodarno in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi pri tem nakupu.
Nadalje ji očitajo zavajanje javnosti v zvezi z njenim ravnanjem pri nakupu računalnikov. Kot so navedli, so na ministrstvu za portal Preiskovalno.si, ki je prvi razkril zgodbo z računalniki, pojasnili, da bodo kupljeni prenosniki namenjeni opremljanju tudi vrtcev in osnovnih šol. Ministrica Stojmenova Duh je na drugi strani trdila, da bodo namenjeni otrokom s socialnega roba.
Ministrica očitke zavrača
Stojmenova Duh je zavrnila očitke, da je bil nakup računalnikov nesmotrn in netransparenten, zavrnila je tudi očitke o neodgovornem delu.
Kot je pojasnila v odzivu na predstavitev razlogov za njeno interpelacijo, nesmotrno pomeni nepremišljeno oz. nenačrtno, medtem ko je sama že na prvi predstavitvi pred matičnim odborom DZ povedala, da je med njenimi prioritetami spodbujanje e-vključenosti. “E-vključenost zajema dostop do interneta, računalniške opreme ter znanja in kompetenc. Torej je zelo premišljeno in zelo načrtno,” je poudarila.
Ob tem je pojasnila, da so na ministrstvu sredstva za projekte e-vključenosti načrtovali že leta 2022 v okviru priprave proračuna za leto 2023. V okviru teh projektov so po zgledu učbeniškega sklada vzpostavili računalniški sklad, preko katerega se bo izposojalo računalniško opremo, z njim pa bo upravljal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.
Tisti kupljeni računalniki, ki niso bili razdeljeni občinam ter šolam in zavodom, bodo vključeni v ta računalniški sklad.
Digitalna vključenost
Za hitrejšo razdelitev preostalih računalnikov so na ministrstvu za digitalno preobrazbo pripravili predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Z njo se bo zožalo število upravičencev, ki bodo lahko kandidirali za prvi paket računalniške opreme, in sicer na tiste, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred.
To pomeni upravičence, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 evra. Če bo še kaj opreme ostalo, se bo lahko krog upravičencev razširil.
Interpelacijo podprla tudi NSi
V SDS so interpelacijo, ki jo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj 10 poslancev, konec januarja vložili s podpisi svojih 27 poslancev. A ni samoumevno, da lahko tudi ob glasovanju računajo na tolikšno število glasov. Po tistem, ko poslanci SDS Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh niso podpisali izjave o zvestobi stranki do konca mandata, namreč tudi niso podpisani pod predloge in pobude, ki jih je v zadnjem času v DZ vložila SDS.
Lahko pa SDS računa tudi na glasove osmih poslancev NSi, ki so napovedali, da bodo interpelacijo podprli. Kljub temu obe opozicijski stranki skupaj nimata zadostnega števila poslanskih glasov za odhod ministrice. Potrebovali bi jih namreč 46. Glede na takšna razmerja moči v parlamentu bi bil tako uspeh interpelacije bržkone presenečenje.
Kritike z levice
Nakup omenjenih računalnikov in čas, ki ga je terjala priprava zakonske podlage za njihovo razdelitev, je sicer kar nekaj obrvi privzdignil tudi med koalicijskimi partnericami. Minister za delo Luka Mesec iz vrst Levice je ob napovedi interpelacije dejal, da morajo biti kupljeni računalniki razdeljeni čim prej. Pri tem je zavrnil očitke oz. prelaganje odgovornosti za njihovo razdelitev na ministrstvo za delo.
V SD pa so nasprotovali obravnavi predloga novele za razdelitev 13.000 računalnikov po skrajšanem postopku. Vodja poslancev SD Jani Prednik je takrat ocenil, da se z njo popravlja “šlamastika” ministrice, “ki je bila predlagatelj zakona, na podlagi katerega je kupila 13.000 računalnikov, ki jih kasneje na podlagi lastnega zakona ne zna razdeliti”.
Kljub temu pa je v vrstah obeh manjših koalicijskih partneric slišati, da bodo ravnali skladno s koalicijskim dogovorom in interpelacije ministrice ne bodo podprli. V bran ministrici pa je v minulih tednih stopil tudi premier Robert Golob, ki je nakup omenjenih računalnikov označil za najboljši možni ukrep za povečanje digitalne vključenosti socialno najšibkejših.
Opozicijska SDS je v tem mandatu vložila že šest interpelacij. Najprej zoper zunanjo ministrico Tanjo Fajon in tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, nato pa zoper celotno vlado Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in zdaj še ministrico Stojmenovo Duh. Na podlagi teh interpelacij sicer ni bil razrešen še noben minister, sta pa Bešič Loredan in Švarc Pipan odstopila še pred zagovorom v državnem zboru.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje