Po včerajšnjem dogovoru med ministrom za zdravje in predstavniki zdravnikov se bodo zdravniške plače dvignile za približno četrtino. Sindikat Fides si je izboril tudi zavezo o oblikovanju posebne delovne skupine, ki bo začela pripravljati izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, in če bo to potrdila tudi vlada, je v tej zavezi še klavzula, ki jo lahko zdravniki uporabijo kot še eno sredstvo pritiska. Ni pa še znano, ali se bo izstop zdravnikov iz plačnega sistema zgodil še v času te vlade.
Včerajšnji dogovor med ministrstvom za zdravje, ki ga vodi minister Janez Poklukar, in predstavniki zdravnikov je sestavljen iz dveh delov. Prvi je dogovor o precejšnjem povišanju zdravniških plač, drug pa zaveza za izločitev zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.
“Nenavadna usklajenost med vlado in Fidesom”
K dvigu zdravniških plač in izstopu zdravnikov iz plačnega sistema je pozival zdravniški sindikat Fides, v katerega je včlanjenih največ zdravnikov. Poleg Fidesa, ki ga vodi Konrad Kuštrin, so se pogajanj udeležili tudi nekateri drugi sindikati, ki imajo med svojimi člani zdravnike. Predstavniki teh sindikatov so se čudili nad usklajenostjo med Fidesom in ministrstvom za zdravje. Po neuradnih informacijah so med pogajanji večkrat dobili občutek, da sta bila Fides in ministrstvo dogovorjena že vnaprej. “Samo to bom rekel: zelo nenavadno usklajena so bila vladna izhodišča s pričakovanji Fidesa,” je danes o tem dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, ki je sodeloval na pogajanjih.
Dvig plač je bil pričakovan. Vlada je predlagala, da bi se letni strošek zdravniških plač povečal za 111,6 milijona evrov, ocena stroškov dejanskega oziroma dogovorjenega dviga pa je po naših neuradnih podatkih 115 milijonov evrov. Plače zdravnikom plačujejo javni zdravstveni zavodi, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje glede na opravljene storitve.
Včerajšnji dogovor prinaša dodatnih šest plačnih razredov za večino zdravniških delovnih mest ter dodatnih sedem plačnih razredov za tri slabše plačana zdravniška delovna mesta. Tega, da slabše plačni pridobijo en razred več, po naših informacijah ni predlagal Fides, ampak drugi sindikati.
Zaradi dodatnih zvišanj za slabše plačane, se dogovor razlikuje od izhodišč, ki jih je potrdila vlada. Zato mora ministrstvo za zdravje pred podpisom dogovora dobiti še odobritev vlade.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da bodo dogovor pojasnjevali, ko bo dokončen. Konrad Kuštrin je danes za Delo dejal, da bo dogovor najverjetneje parafiran ta teden.
En dodatni plačni razred pomeni za štiri odstotke višjo plačo, šest jih torej prinaša 24-odstotno povečanje plače, dodatnih sedem pa 28- odsotno povečanje plače.
Fides pa je po naših informacijah izboril tudi lažje uvrščanje v bolje plačana delovna mesta. Nekaj zdravniških delovnih mest je namreč opredeljenih glede na posebne pogoje dela. Ti naj bi bili po včerajšnjem dogovoru manj zahtevni.
Odpravljen plačni strop
Za dogovorjen dvig plač v javnem sektorju je bilo treba odpraviti tudi plačni strop. Doslej so zdravniki lahko dosegli največ 57. plačni razred, ki prinaša 3960 evrov osnovne mesečne bruto plače. V tem so (bili) zdravniki izenačeni denimo s profesorji v visokem šolstvu.
Po dogovoru pa bodo lahko zdaj starejši zdravniki dosegli 63. plačni razred s 5011 evrov osnovne bruto mesečne plače. Sindikat visokega šolstva je danes reagiral najbolj odločno. Zahtevajo, da naj vlada ponovno vzpostavi razmerja in če se pogajanja ne bodo začela v 30 dneh, bodo organizirali stavko, so napovedali.
Kolektivna pogodba za vzgojo in izobraževanje izrecno določa, da se v primeru večjega dviga plač zdravnikov začnejo pogajanja o plačah tudi v vzgoji in izobraževanju.
Enako obravnavo zdaj zahtevajo tudi nekateri drugi sindikati javnega sektorja, sicer sledi zaostrovanje sindikalnega boja. Ministrstvo za javno upravo je medtem prepričano, da bodo sindikate pomirili za pogajalsko mizo. Predlog usklajevanja vrednosti plač bo vlada predvidoma obravnavala v četrtek. Ta po informacijah N1 predvideva dvig vrednost plačnih razredov za tri odstotke, kar pa bo, kot kažejo prvi odzivi, premalo. Sindikati pričakujejo enako obravnavo kot so jo dobili zdravniki, ki se jim bodo plače povišale za približno četrtino.
Porušena razmerja
Ker vlada zvišuje plače vsem zdravniškim delovnim mestom, se bodo spremenila razmerja po celotni plačni lestvici. Zdaj zdravnik specializant, na primer, lahko začne v največ 43. plačnem razredu (2.287 evrov osnovne mesečne bruto plače). Če bo pridobil šest razredov in se z začetno plačo uvrstil v 49. plačni razred (2.894 evrov), se bo izenačil z izrednim profesorjem na fakulteti.
Včerajšnji dogovor o višjih plačah zdravnikov, ki je po pojasnilu ministrstva za zdravje sklenjen v okviru sedanjega enotnega plačnega sistema, je presenetljiv predvsem zato, ker dvig zdravniških plač ni časovno omejen. Državni zbor je namreč podlago za dvig do 63. plačnega razreda zagotovil v desetem protikoronskem zakonskem paketu (PKP 10). Tam pa piše, da je ta plačni strop omejen na leto 2022.
Med včerajšnjimi pogajanji je ministrstvo za javno upravo, ki je imelo tam enega predstavnika, opozorilo, da se ministrstvo za zdravje in zdravniki ne morejo dogovoriti za časovno neomejen dvig plač. Vendar to stališče ni bilo upoštevano. To je danes potrdil Počivavšek.
Zaveza za izstop iz plačnega sistema
Drug del dogovora, zaveza, da se bo oblikovala delovna skupina, ki bo začela pripravljati izstop zdravnikov iz sistem plač v javnem sektorju, je sicer dolgoletna zahteva Fidesa, ampak obenem tudi presenečenje, saj je minister za zdravje javno dejal, da bi bilo za to potrebno doseči širše družbeno soglasje.
Na ministrstvu za zdravje so danes potrdili, da so se s sindikati pogovarjali o oblikovanju delovne skupine, ki bo pripravila nov predlog zakona, ki bo urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov. Počivavšek pa je dodal, da je dogovor o tem dosežen. Povedal je tudi, da so sindikati z izjemo Fidesa temu delu dogovora nasprotovali.
Zaenkrat še ni znano, kaj bo glede zaveze za izstop zdravnikov iz plačnega sistema naredila vlada, a pričakovati je, da bi lahko to potrdila. Ni pa še jasnega odgovora na vprašanje, ali bi se v času te vlade lahko izstop zdravnikov iz sistema plač dejansko tudi že zgodil. Počivavšek ocenjuje, da ne in da bo torej ta zaveza iz pogajanj, če jo potrdi še vlada, počakala naslednjo ministrsko posadko.
Verjetno v tem mandatu ne bo zaključeno niti delo delovne skupine, je dejal Počivavšek, hkrati pa bo po njegovem nujno, da vlada za to poišče soglasje vseh sindikatov javnega sektorja. “Tukaj bo nek kavelj 22, ki ga bo treba na takšen ali drugačen način presekati,” je dejal.
So zdravniki dobili orodje za pritisk?
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pravi, da je dogovor med ministrstvom za zdravje in zdravniki nenavaden. Čudno se mu zdi, da se je poklicna skupina, ki znotraj plačnega sistema javnega sektorja doseže izreden dvig plač, hkrati izbori izstop iz tega plačnega sistema.
Počivavšek se s to oceni ni strinjal, saj bodo zdravniki po njegovem zdaj dobili, če bo vlada za, vzvod za doseganje nadaljnjih zvišanj plač. “Čez nekaj let se bo zgodilo popolnoma enako, kot se dogaja zdaj,” je dejal.
Dogovor, ki odpira vrata izstopu zdravnikov iz plačnega sistema, namreč po naših informacijah vsebuje določbo, da imajo zdravniki pravico do plačane stavke, če se ta dogovor ne uresničuje. V primeru, da bo po volitvah vlado ponovno sestavljala trenutno vladajoča SDS, pa je, kot je v intervjuju za N1 dejal minister za finance Andrej Šircelj, pričakovati tudi spremembo celotnega sistema plač v javnem sektorju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje