Združenje psihiatrov s težkimi besedami v bran psihiatrični kliniki

Fotografija je simbolična. (foto: Denis Sadiković/N1)

V Združenju psihiatrov so se po naši objavi pričevanj o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana odzvali z oceno, da se s tovrstnimi "nedokazanimi trditvami" povzroča škoda bolnikom, ustanovi in stroki in da so pri njihovem delu že opazni negativni učinki. Vsi psihiatri se s takšno oceno ne strinjajo. Psihiatrinja dr. Vesna Švab je denimo poudarila, da se varnosti ne da zagotoviti, če se o sumih nasilja ne spregovori. Navedbe pacientov in osebja, ki so opozorili na nasilje, je treba vzeti resno, pravi.

Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki mu predseduje psihiater prof. dr. Peter Pregelj, nam je v ponedeljek posredovalo sporočilo za javnost, v katerem so ostro obsodili “kakršnokoli obliko nasilja”, ob tem pa opozorili, da se z “nedokazanimi trditvami” o nasilju nad pacienti na psihiatrični kliniki povzroča škoda bolnikom, ustanovi in stroki. Zapisali so še: “V vsakdanjem delu so že opazni njihovi negativni učinki, tako na osebe, ki iščejo pomoč, kot tudi na zaposlene, ki so deležni obtožb v medijih. Povsem možno je, da bo okrnjeno delo urgentnih psihiatričnih služb privedlo do povečanega tveganja za pojavljanje agresivnega ali samomorilnega vedenja oseb z neustrezno zdravljenimi duševnimi motnjami.”

Kot izhaja iz sporočila, je izjavo na korespondenčni seji 11. junija soglasno sprejel upravni odbor omenjenega združenja. Upravni odbor ima šest članov: poleg predsednika Petra Preglja so to še Ilonka Vučko Miklavčič, doc. dr. Jurij Bon, doc. dr. Brigita Novak Šarotar, Jure Koprivšek in Ervin Strbad. Od omenjenih šestih po javno dostopnih podatkih prvi štirje delajo na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Predsednik združenja Peter Pregelj je po podatkih uradne spletne strani klinike predstojnik ene od strokovnih enot v okviru klinike, Centra za mentalno zdravje. Da omenjeni štirje psihiatri delajo na psihiatrični kliniki, so nam naknadno potrdili tudi v vodstvu klinike.

Preglja, ki je pod izjavo podpisan, smo želeli vprašati, ali se je glede na očitno navzkrižje interesov izločil iz pripravljanja izjave in ali so se iz tega izločili tudi drugi člani upravnega odbora združenja, ki delajo na tej kliniki. Želeli smo ga vprašati tudi, ali lahko konkretizira, kakšni negativni učinki objavljenih pričevanj so že opazni pri tistih, ki iščejo pomoč, ter pri zaposlenih, in zakaj bi bilo okrnjeno delo urgentnih psihiatričnih služb. Vprašati smo želeli, zakaj naj bi bile osebe z duševnimi motnjami po objavi pričevanj neustrezno zdravljene ter kaj je namen takšnih izjav. Zanimalo nas je tudi, kako bi pacienti po njegovem mnenju lahko dokazali nasilje, o katerem poročajo, in ali bi sam kot psihiater pacientu, ki bi poročal o nasilju, a za to ne bi imel materialnih dokazov, verjel.

Pregelj se po tem, ko smo bili dogovorjeni za pogovor, na naše pozive za pojasnila ni več odzval, ampak nas je napotil na Slovensko zdravniško društvo. “Kot veste, se je v zvezi z izjavo Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu (včeraj, op. a.) oglasilo Slovensko zdravniško društvo, ki je krovna zveza, v katero spada naše združenje. Naše združenje je izjavo pripravilo v imenu in s soglasjem upravnega odbora ter v njej povzelo vsa naša ključna stališča. Če imate dodatna vprašanja, tako predlagam, da se obrnete na Slovensko zdravniško društvo,” je zapisal v sporočilu. Upravni odbor društva je namreč dva dni pozneje, 13. junija, na seji prav tako soglasno sprejel stališče, v katerem je med drugim zapisal, da “obsoja in opozarja na nevarnost nedokaznih trditev ter anonimnih prijav medijem, posredovanih mimo vseh pristojnih poti in institucij, ki bi tovrstne pritožbe lahko strokovno obravnavale”. “Takšen način reševanja morebitnih težav smatra kot popolnoma neprimeren in nevaren, saj se na ta način povzroča velika škoda ne le psihiatrični stroki in ustanovam, temveč tudi psihiatričnim bolnikom, ki so ena najbolj občutljivih populacij,” so še zapisali v izjavi, pod katero je podpisana predsednica izr. prof. dr. Maja Šoštarič.

Po objavi članka s pričevanji o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana smo pred dvema tednoma za odziv vprašali tudi zdravniško zbornico, ki jo vodi Bojana Beović. Zapisali so: “Vsak sum nasilja je treba obravnavati resno.”

Kot smo že poročali, so nam s Psihiatrične klinike Ljubljana sporočili, da so od vključno leta 2020 prejeli štiri pritožbe zaradi domnevnega nasilja, izredni notranji nadzori pa suma v nobenem primeru niso potrdili. Generalni direktor prof. dr. Bojan Zalar je možnost nasilja nad pacienti kategorično zavrnil, na vprašanje, ali pacientom z duševnimi motnjami verjame, pa je odgovoril, da “nekateri mogoče govorijo resnico”, ter postregel s primerjavo o lažnih prijavah na področju spolnih zlorab. Za izjavo se je po ogorčenem odzivu javnosti in številnih organizacij, ki delajo z žrtvami zlorab, sicer pozneje opravičil.

Psihiatrinja prof. dr. Vesna Švab, ki je pred časom delala na Psihiatrični kliniki Ljubljana, zdaj pa je zaposlena v Centru za duševno zdravje odraslih Logatec, je za N1 poudarila, da je pričevanja o nasilju na psihiatrični kliniki treba vzeti zelo resno. Glede očitkov o tem, da gre za nedokazane trditve, je dejala: “Seveda ne moremo pričakovati, da bodo ljudje, ki so izvajali nasilje, to zapisali. Tukaj ne gre za kazenski postopek, ne gre za proces na sodišču. To se bo mogoče odvijalo na drugih ravneh. Tisto, kar je predvsem pomembno, je to, da so ljudje povedali, kako ogroženo so se počutili in se še vedno počutijo. In to je treba vzeti resno. Zakaj bi bilo treba ljudem, ki pričajo o nasilju, nasilje dokazovati, če pa gre za žrtve? Prišli smo v situacijo, ko se paciente in strokovne delavce prepričuje, da je z njimi nekaj narobe, zato ker so izpovedali svoje izkušnje.”

Izjavo Združenja psihiatrov je komentirala z besedami: “V tej izjavi so najbrž želeli opozoriti na določena tveganja takšnega poročanja (o nasilju v kliniki, op. a.), a hkrati je treba vedeti, da se varnosti ne da zagotoviti, če se o nasilju ne spregovori. Prednost pričevanj, ki ste jih objavili, je za psihiatrično stroko ta, da so odprla teme, ki so ključne pri obravnavi na zaprtih oddelkih vseh psihiatričnih bolnišnic, in da so dala pacientom glas. In to je zdravilno.” Poudarila je, da je treba vse tovrstne sume razčistiti. “Ljudje ne bodo zlahka odhajali na kliniko, če bodo imeli občutek, da se stvari tam ne razčiščujejo.”

Vsi viri, s katerimi smo govorili v času priprave preiskovalne zgodbe o nasilju na psihiatrični kliniki, in tisti, ki so se nam oglasili po objavi članka, so nam povedali, da jih je strah in da se zaradi svojih pričevanj bojijo maščevanja.

Daljši pogovor z Vesno Švab bomo objavili v soboto v rubriki Poglobljeno.

V svoji izjavi je Združenje psihiatrov med drugim zapisalo tudi, da do obtožb o nasilju na kliniki prihaja v času, ko se sprejema novi akcijski načrt za razporejanje finančnih sredstev na področju duševnega zdravja. Na vprašanje, za kakšen načrt gre oziroma kako naj bi se razporejal denar, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v oddaji N1 STUDIO odgovoril:

Spomnimo na preiskovalno zgodbo N1

Potem ko smo dobili informacijo, da naj bi se na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dogajalo nasilje, smo se v naslednjih tednih o razmerah na kliniki pogovarjali s številnimi sogovorniki in objavili preiskovalni članek v rubriki Poglobljeno. Govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in drugimi. V obsežni novinarski preiskavi nam je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Navedbam pritrjujejo tudi nekateri materialni dokazi, ki smo jih pridobili. Vodstvo klinike navedbe o nasilju ves čas kategorično zavrača. Vse naše vire je ob tem strah maščevanja.

Kot smo že poudarili v preiskovalnem članku:

je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;

namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;

številni, ki se zdravijo na sprejemnih oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo;

ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu.

Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.

Tu lahko preberete celoten preiskovalni članek: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Tu pa vam je na voljo ves N1 dosje o dogajanju na Psihiatrični kliniki Ljubljana.