Menu Item
V DZ se danes že drugič v aktualnem mandatu zagovarja notranji minister Aleš Hojs. Za razpravo o interpelaciji, ki so jo vložile opozicijske Levica, LMŠ, SD, SAB in NeP, je predvidenih 17 ur. Za razrešitev ministra je potrebnih 46 glasov poslancev, vlagateljice jih imajo skupaj 43, zato je uspeh že druge interpelacije zoper Hojsa malo verjeten.
V že drugi interpelaciji vlagateljice ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu med drugim očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic ter vprašljivo aktivacijo 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Dodatno mu očitajo še ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti ter nezakonito politizacijo in militarizacijo policije. Ob Hojsovem zapisu na Twitterju, da mu je bil prisluh ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku iz afere “glupi davki” predstavljen že pred časom, pa so predlagatelji na seznam očitkov uvrstili tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja.
Hojs je v odgovoru na interpelacijo vse očitke kategorično zavrnil kot neutemeljene in zapisal, da je vedno ravnal v skladu s prisego, dano ob svoji izvolitvi.
Za uspeh interpelacije je sicer potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, predlagateljice, ki imajo skupaj 43 poslancev, tako za razrešitev ministra same nimajo dovolj glasov. Seja se je začela ob 9. uri.
Pritiski na načeloma samostojne organe, na vse kritike v državi, podrejanje podsistemov in vnašanje kaosa – to je tisto, kar očitajo ministru Hojsu v drugi interpelaciji, je tik pred začetkom seje povedal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.
Ministra je Vatovec označil za človeka, ki deluje kot mali Janša in eden od ministrov, ki je najbolj pripravljen iti čez vse, da SDS doseže svoje cilje.
Izjavo o tem, da je mali Janša, je Hojs komentiral z besedami: “Kaj pa to pomeni? Jaz ne vem, morate njega vprašati.” Dodal je še, da je prepričan, da mu bo uspelo odgovoriti na očitke opozicije, še posebej glede poskusov politiziranja policije.
Vatovec o politiki in njenem podrejanju policije
V obrazložitvi interpelacije je poslanec Levice omenil proteste s 5. oktobra. “Policija je sredi belega dne uporabila prekomerna prisilna sredstva – vodni top, plinska sredstva. Videli smo zaplinjena otroška igrišča, prizore, ko so starejši občani z robci pred usti bežali pred plinskimi sredstvi …” Ob tem je dejal, da se je policija za takšno ravnanje odločila po naročilu politike, saj je tisti dan potekal vrh EU na Brdu pri Kranju.
“Pod ministrom Hojsom so protesti postali nezakoniti in prepovedani. Vsak, ki si želi izraziti kritiko ali stališče proti vladi, je nekdo, ki ga je treba oglobiti,” je dejal Vatovec. Notranjega ministra je še enkrat označil za malega Janšo, ki je “simptom delovanja te vlade”.
Aktualno vlado je označil za šibko zaradi njenega vladanja z odloki. “Ko ne more speljati stvari skozi DZ na normalen način, to počnejo na najbolj nedemokratičen način – na vladi sprejmejo odloke.”
Hojs ne obžaluje nobenega sprejetega odloka
Vlada se je odločila, da bo epidemijo upravljala na nivoju vlade, širše, ne le s strani ministra za zdravje, je na očitke o vladanju z odloki odgovoril Hojs.
Ali je to zakonito ali ne, je povedalo ustavno sodišče, je dejal notranji minister, in priznal, da bi bilo treba nekatere stvari urediti zakonsko.
“Ko boste v državnem zboru premogli toliko modrosti, da boste sprejeli nov zakon za nalezljive bolezni, bo lahko vlada to počela. Dokler pa ga ne boste, bomo še naprej izdajali odloke,” je dejal Hojs in dodal, da mu za nobenega, ki ga je predlagal sam, ni žal.
O protestih s 5. oktobra je Hojs spomnil, da so aktivirali 9. a člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, varnostne ocene pa so po Hojsovih besedah pokazale, da je treba vrh zavarovati na visokem nivoju. Ker nihče ni uveljavljal pravnega varstva zaradi aktivacije tega člena, je Hojs še vedno prepričan, da je bila njegova odločitev pravilna.
Ostro nad vodji policijskih sindikatov
Hojs je obrazložil svojo izjavo o mevžah in lenuhih v policiji. Za lenuhe je označil sindikalne vodje in tako misli še danes, prav tako pa je sindikalne vodje označil za mevže. “Policistov si niso upali pozvati, naj se cepijo, raje so vlagali pritožbe na ustavno sodišče,” je dejal.
Nedelo pa jim je očital zato, ker je takrat, ko so poslanci zapuščali DZ in so jim grozili, policijski sindikat v izjavi dejal, da je za to, da jih niso zaščitili, krivo policijsko vodstvo. “Šel sem preverit, koliko policijskega dela opravijo policijski sindikalisti. Nič. V kolektivni pogodbi piše, da imajo možnost opravljanja dela več kot 50 odstotkov, ampak ti gospodje že leta ne delajo nič drugega kot sindikalno delo in to na račun davkoplačevalcev.” Napovedal je, da bo v kratkem predlagal aneks h kolektivni pogodbi.
Na očitke o politizaciji policije je zatrdil, da se s tem ni nikoli ukvarjal, pač pa, da se je ukvarjal s tem, da bi imeli policisti višje plače in opremo ter da bi bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. “V veliki meri mi je s sprejemom novega zakona to tudi uspelo,” je zatrdil Hojs in spomnil, da bodo policisti januarja dobili višje plače.
“Hojs uteleša vse, kar je s to vlado narobe”
Poslanec SD Predrag Baković je vlado in z njo Hojsa v razpravi obdolžil vodenja epidemija s “taktiko groženj in vladanja z odloki, ki so se sprejemali pozno zvečer in objavljali na Twitterju”. Po njegovih besedah je to ljudi pripeljalo na ulice, kjer so želeli izraziti jezo, nezadovoljstvo, razočaranje in strah. Pričakovano je napovedal, da bodo v poslanski skupini podprli interpelacijo.
Poslanka Levice Nataša Sukič je Hojsu očitala predvsem “ponižujoč, ignorantski in nestrokovni odnos do splošne in strokovne javnosti, protestnikov, zaposlenih v policiji, na NPU, predstavnikov sindikatov in neodvisnih državnih organov”.
Na koncu se je obrnila na poslance NSi. “Matej Tonin je s svoje arogantne oblastniške pozicije očitno verjame, da zato, da NSi postane sredinska, digitalna ali zelena, zadošča, da priložnostno navržeš nekaj tvitov in piarovskih fraz, o ne, spoštovani, tako “glupo” ljudstvo pač ni, dojemite že enkrat. Danes imate v NSi že eno zadnjih priložnosti v tem katastrofalnem mandatu, da me s podporo interpelacije demantirate.”
V NSi interpelacije ne bodo podprli, Desus še ni sprejel odločitve
Medtem je poslanec NSi Andrej Černigoj opozicijskim poslancem dejal, da živijo v vzporednem svetu.
“Če nekateri opozicijski politiki podpirajo načelo, da na ulici prevladajo shodi, ki so bolj agresivni, v NSi podpiramo ureditev, ki spoštuje javni red in mir ter ščiti shode, ki so prijavljeni in upoštevajo pravila. V NSi se zavedamo, da je vladanje z odloki v času epidemije Covid-19 naporno in razumemo nekatere pomisleke o tem, vendar dajemo na prvo mesto človeška življenja. Strinjamo se s svojim predsednikom Matejem Toninom, ki je v pogovoru za časnik Dnevnik dejal: ‘Tudi, če Ustavno sodišče opozori na napako, jo kasneje lahko popravimo. Umrlih ljudi pa ne moremo nikoli več obuditi.'”
V NSi se s predlagatelji interpelacije strinjajo le v eni točki, in sicer v tem, da bi se moral minister Hojs na družbenih omrežjih izražati primerneje, brez uporabe zmerljivk in vulgarizmov. “Interpelacija, ki v veliki meri sledi ideološkim ciljem druge najmanjše politične stranke KUL, ostale pa ji slepo sledijo, po mnenju NSi ni priložila dovolj tehtnih argumentov, zato je ne bomo podprli,” je zaključil Černigoj.
V imenu poslanske skupine Desus je spregovoril poslanec Ivan Hršak. Dejal je, da gre pri odgovornosti za nasilne proteste za “pretirano relativiziranje situacije” s strani opozicije. Je pa pozval Hojsa k temu, da se opraviči policistom in policistkam za nedostojno komunikacijo.
“Tudi kadrovsko dogajanje znotraj policije bo treba vzeti pod drobnogled. Politična imenovanja so sicer stalni spremljevalec vseh sprememb vodilnih v državi, a nikakor ni sprejemljivo, da se za voljo iskanja lastnih interesov ruši ugled in verodostojnost dela tako pomembnega organa, kot je policija,” je očitke o politizaciji policije komentiral Hršak.
Očitke ministru je označil za ostre in dodal, da jih ne smejo jemati z rezervo. Poudaril je, da bodo odločitev – kot vedno – sprejeli po opravljeni razpravi in slišanih argumentih.
Hojs lahko računa na podporo matične SDS, prav tako na podporo koalicijske SMC. V koalicijski NSi interpelacije ne bodo podprli. Premier Janez Janša je namreč dal jasno vedeti, da bi podpora interpelaciji katere od koalicijskih strank pomenila kršitev koalicijske pogodbe in tako izstop stranke iz koalicije.
Monika Gregorčič iz poslanske skupine SMC je opozorila na pravo inflacijo interpelacij v mandatu te vlade: “To je že deseta, kar je rekordno število glede na trajanje mandata vlade.”
Opozorila je, je da šlo pri protestih 5. oktobra, na katerih naj bi policija po mnenju predlagateljev ravnala neprimerno, za neprijavljene in nasilne proteste, ki so bili načrtno izbrani na dan, ko je Slovenija gostila najpomembnejši dogodek v okviru predsedovanja Svetu EU, z namenom povzročiti čim več kaosa. Da je policija ravnala ustrezno, je po njenih besedah ugotovila komisija, ustanovljena posebej za ta namen.
V SNS stališča poslanske skupine niso predstavili, je pa moč pričakovati njihovo podporo Hojsu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje