Po “zaplinjeni” Ljubljani: kako je po oceni komisije ravnala policija?

Koronavirus 25. Nov. 202120:51 > 22:392 komentarja
Delite:
Solzivec, plinska sredstva
Foto: Borut Živulović/BOBO

Med vzpostavljanjem javnega reda in miru na neprijavljenem množičnem shodu 5. oktobra v Ljubljani so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, je ocenila petčlanska strokovna komisija. Je pa komisija v poročilu opozorila tudi na določene nepravilnosti. Neprijavljen protestni shod se je namreč prelevil v nasilne izgrede, na policijo pa so se že naslednji dan usuli številni očitki, da je z uporabo prisilnih sredstev, predvsem solzivca, pretiravala. Ta dan je sicer ponekod po Sloveniji veljala omejitev gibanja, saj je na Brdu pri Kraju potekal vrh EU-Zahodni Balkan.

Policisti so na protestnem shodu 5. oktobra, ki se je prelevil v nasilne izgrede, prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, je ugotovitev petčlanske strokovne komisije. Komisijo, ki so jo sestavljali člani, zaposleni v policiji, je po shodu imenoval generalni direktor policije Anton Olaj, in sicer z namenom, da bi preverila vse okoliščine uporabe prisilnih sredstev, med drugim tudi sredstev zoper množico, kamor sodijo vodni top, konjenica, posebna motorna vozila in plinska ter druga sredstva za pasivizacijo.

Pozivi, naj ravnanje policije na tem shodu preveri nekdo zunanji, denimo varuh človekovih pravic, niso naleteli na plodna tla. Je pa varuh napovedal lastno preiskavo, in sicer na pobudo protestnikov, saj je po omenjenem protestu prejel občutno več pritožb, kot jih običajno prejme po protestih.

Protestni shod je imel najvišjo oceno tveganja, ocenjen je bil kot dogodek “A”, so zapisali v poročilu komisije. Kot takšnega so ga ocenili, saj je med drugim “obstajala utemeljena možnost pojava skupin in posameznikov z nasprotnimi stališči, ki bi lahko pri izražanju le teh sprožili konflikte in nasilje”.

Kot so še zapisali v nadaljevanju komisijskega poročila, je komandir Policijske postaje (PP) Ljubljana Center ob 15.03 opravil razgovor z osebo, katere ime so v poročilu anonimizirali, vendar lahko sklepamo, da gre za vodjo politične stranke Resni.ca in enega izmed najvidnejših pobudnikov protestov Zorana Stevanovića. Malo po tretji uri je bil tako seznanjen, da gre za neprijavljen shod, da naj se ravna po navodilih policije in da bo “v primeru ugotovljenega prekrška zoper njega uveden prekrškovni postopek“. Hkrati so ga opozorili, da bo, v kolikor bo pozval udeležence, da gredo na ulice in s tem povzročil ogrožanje varnosti ljudi, premoženja ali javnega prometa, shod razpuščen.

Stevanović je sicer kmalu po svojem nagovoru prisotnih protestnikov s prizorišča neprijavljenega shoda izginil. Očividci so na družbenih omrežjih poročali, da naj bi bil v urah, ko ga ni bilo videti na protestu, viden v nakupovalnem središču v Šiški. To informacijo so potrdili tudi v stranki Resni.ca z besedami: “Res je, ekipa se je umaknila s kraja protestov, ko se je začelo nasilje, ki ga ne podpiramo. V Aleji smo imeli sestanek, kako se odzvati na razmere.”

Na ministrstvu za notranje zadeve so sicer prejeli 47 odškodninskih zahtevkov,  vendar je komisija ugotovila, da gre za skoraj identične zahtevke, saj so bili vloženi preko istega odvetnika. V nadaljevanju so navedli, da “nobena od navedenih oseb ni bila v policijskem postopku in do sedaj ne obstaja noben podatek, ki bi kazal na to, da so se te osebe dejansko nahajale na krajih, kjer so bila uporabljena prisilna sredstva”. Tisti, ki so zahtevali odškodnino, so se sklicevali na zdravstvene težave, vendar, tako komisija, nobeden od odškodninskih zahtevkov ni podkrepljen z medicinsko dokumentacijo, ki bi dejansko potrdila povezavo med uporabo plinskih sredstev in zdravstvenimi težavami morebitnih oškodovancev.

“Uporaba prisilnih sredstev zakonita in sorazmerna”

Komisija v nadaljevanju ugotavlja, da je bila uporaba prisilnih sredstev, kamor sodijo vodni top, solzivec, konjenica, pa tudi telesna sila, zakonita in sorazmerna. Hkrati pa je komisija ugotovila tudi nekaj nepravilnosti, na katere je želela še dodatno opozoriti.

Na velikem številu posnetkov iz osebnih telesnih kamer, ki so jih nosili pripadniki posebne policijske enote, je vidna uporaba prisilnih sredstev, niso pa posnete kršitve, ki so bile podlaga za uporabo prisilnih sredstev, kar lahko, piše komisija, v določenih primerih poraja dvom, ali je do množičnih kršitev v teh konkretnih primerih sploh prišlo.

Na posnetkih je mestoma slišati tudi neprimerno komunikacijo pripadnikov posebne policijske enote ali pa snemanje notranjski vozil pri vožnji iz kraja na kraj, na katerih ni vidnega nobenega izvajanja policijskih pooblastil, zaradi česar so posnetki neuporabni, so še napisali v 30-stranskem poročilu. Komisija je zato predlagala, da se posebno policijsko enoto na to opozori in da naj napake odpravijo na usposabljanjih.

Kot nestrokovno je komisija ocenila tudi uporabo solzivca pripadnikov posebne policijske enote med Čopovo ulico in Prešernovim trgom, kjer so izstrelili plinske naboje z daljšim dometom, ti pa so padali na Prešernov trg, kjer pa v tistem trenutku ni bilo nikogar, ki bi kršil javni red in mir, saj je bil trg skoraj prazen. Enako, torej da je bila uporabljano napačno prisilno sredstvo, komisija opozarja tudi v primeru, ko so izstrelki padali na območje otroških igral in na protestnike, ki so se iz tega kraja takrat oddaljevali. A ker komisija v teh primerih ni mogla ugotoviti zakonskih pogojev uporabe prisilnih sredstev, predlaga, da se ta primer odstopi drugi pristojni službi znotraj policije.

5. oktobra 2021 so se nasprotniki vladnih ukrepov četrti teden zapored zbrali na Trgu republike, čeprav je v nekaterih predelih Ljubljane, na Bledu in v okolici Brda pri Kranju zaradi neformalnega zasedanja članov Evropskega sveta veljala omejitev gibanja. Skupina protestnikov se je po slabih dveh urah vztrajanja na Trgu republike začela premikati po Ljubljani, vmes so blokirali posamezne ceste, policisti pa so razmeroma hitro začeli uporabljati vodni top. Protestnike so razganjali z vodo in solzivcem. Zadeve so dokončno ušle izpod nadzora, ko so bili protestniki na Celovški cesti. Po ocenah policije je bilo na neprijavljenem shodu prisotnih okoli 3.000 protestnikov.

Komentari

Vaš komentar