"Zid se je razprl in skozenj sem videla Luno"

Pred 50 leti je 6. maja 1976 močan potres prizadel območje Furlanije-Julijske krajine in severozahodne Slovenije. Najprej je minuto pred 21. uro tla stresel potres z magnitudo 4,6, nato pa je ob 21. uri prišel rušilni sunek z magnitudo 6,5. Žarišče tega potresa je bilo v bližini Humina, kraja severno od Vidma. Čutili so ga v več evropskih državah, močno pa je prizadel tudi Slovenijo, najhuje Breginjski kot.

Potresu so sledili še številni popotresni sunki. Najmočnejši je bil 15. septembra 1976 z magnitudo 5,9, ki je znova povzročil tudi nekaj materialne škode.

V Italiji je zaradi potresa umrlo skoraj tisoč ljudi, ranjenih je bilo več kot 2.500. V Sloveniji je tresenje tal zahtevalo eno smrtno žrtev, 31 ljudi je bilo ranjenih. Materialna škoda je bila ogromna, tako na severovzhodu Italije kot tudi na slovenski strani. Kot navaja agencija RS za okolje na svoji spletni strani, so bila skoraj popolnoma uničena številna mesta in vasi v širšem nadžariščnem območju - poleg Humina še Pušja vas in Osovk v Italiji ter Podbela in Breginj v Sloveniji.

Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 150.000 ljudi. Kmalu so stekla obnovitvena dela, a po izjemno močnem popotresnem sunku 15. septembra 1976, so se številne zgradbe znova ali dokončno porušile. Na slovenski strani je bilo povsem uničenih okoli 4.000 objektov, poškodovanih pa okoli 11.000. Največjo škodo so potresi povzročili v vaseh Podbela, Breginj, Robidišče, Grant, Kobarid, Ladra, Livške Ravne, Sedlo, Žaga in Srpenica.

Čeprav od katastrofalnega potresa mineva že 50 let, se ga mnogi starejši prebivalci Zgornjega Posočja še vedno živo spominjajo. "Na začetku sploh nismo zaznali, da bi bil lahko potres tako katastrofalen. Mama mi je govorila, da tu pri nas večkrat malo potrese, da pa to ni nič takega. Tako tudi tisti prvi dan, tistega majskega večera, nismo slutili, da je bil to potres tako velike razsežnosti," je za STA povedal prebivalec Breginja Pavel Tonkli, sicer predsednik Turističnega društva Breginj.

Bili so v kinu: "Mislili smo, da se nekdo norčuje iz nas"

"Tistega večera smo sedeli v kinu, ko je ob deveti uri začelo tresti pod nami, mislili smo, da se nekdo norčuje iz nas. Ko je čez nekaj minut prišel pravi, najmočnejši potresni sunek, pa smo hiteli iz dvorane in noč preživeli na prostem," je povedal Tonkli.

Poleg stanovanjskih hiš so bile poškodovane tudi druge stavbe, med njimi šole in cerkve. "Na tem območju so bile šolske stavbe zelo stare, vse so bile zgrajene okrog leta 1900 v času Avstro-Ogrske. Naša šola v Breginju je bila tako slaba, da so prebivalci sami takrat izglasovali samoprispevek za obnovo in ji prizidali tudi vrtec," je za STA povedala nekdanja učiteljica v Breginju Vida Škvor.

V šolski stavbi je imela tudi sama stanovanje, ob potresu pa z majhnim otrokom ni mogla po stopnicah v pritličje. "V dnevni sobi se je vse nekako gugalo, nato pa so se pojavili še neki čudni glasovi, ki jih do takrat še nisem poznala, bilo je kot nekakšno sikanje in kasneje kot bobnenje. Podrl se je del stavbe, razmaknil pa se je tudi zid, saj sem skozenj videla Luno," je povedala Škvor. Iz drugega nadstropja stavbe so ji kasneje pomagali priti skozi okno, saj se je premaknilo tudi stopnišče in ni bilo več varno za uporabo. Vsem domačinom so nato odprli tovarno, ki je takrat delovala v Breginju, kjer so potem preživeli noč.

Pri obnovi so pomagali številni prostovoljci in podjetja, ki so prebivalcem Zgornjega Posočja zagotovila predvsem dovolj bivalnih enot, česar se domačini še po toliko desetletjih s hvaležnostjo spominjajo. Pomoč pa so domačini dobili tudi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije.

Breginj je pred potresom sicer veljal za biser značilne beneško-slovenske arhitekture s statusom spomenika prve kategorije. Potres je stari del kraja skoraj povsem uničil. Ostale so le tri hiše kot spomin na edinstveno arhitekturo. "Take vasi, kot je bil tedaj Breginj, si ne moreš več zamisliti, da bi jo še zgradili. Moramo pa pogledati naprej, življenje mora teči naprej," je dejal Tonkli.

Številni dogodki na obeh straneh meje, v Huminu tudi koncert Bocellija

V Posočju ob obletnici pripravljajo več prireditev. V Tolminskem muzeju bodo 7. maja pripravili pogovorni večer o odzivih skupnosti ter delovanju različnih strokovnih služb med popotresno obnovo porušenih naselij. Obletnici bo v Tolminskem muzeju posvečena tudi letošnja Poletna muzejska noč v juniju, medtem ko bo glavna razstava, ki jo pripravljajo skupaj s Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici, odprta septembra letos, ob 50. obletnici jesenskega potresa.

Slovensko društvo za potresno inženirstvo bo 6. maja v Ljubljani v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK pripravilo strokovni posvet.

Pester program prireditev ob obletnici potresa pod skupnim naslovom Zgodba o ponovnem rojstvu pa bodo pripravili tudi v Furlaniji-Julijski krajini (FJK). Tako bo v nedeljo v Huminu sveta maša v spomin na žrtve potresa, ki jo bo vodil predsednik italijanske škofovske konference kardinal Matteo Zuppi.

Na obletnico potresa, 6. maja, se bo v Huminu na izredni seji sestal deželni svet FJK, ki se je bo udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. V videmskem gledališču Teatro Nuovo Giovanni bodo premierno uprizorili glasbeno delo 55 sekund z besedilom v italijanščini, furlanščini in tržaškem narečju, ki vključuje citate Piera Paola Pasolinija. V Huminu bo nato v četrtek, 7. maja, še koncert italijanskega pevca Andree Bocellija, ki bo posvečen žrtvam potresa.