Menu Item
Čez dober mesec se bo začela meteorološka pomlad, nekatere svetovne meteorološke agencije so zato že izdale prve sezonske napovedi. Po besedah klimatologa Agencije RS za okolje Gregorja Vertačnika lahko pričakujemo, da bo letošnja pomlad v večini Evrope za okoli stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja.
Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, katerih začetek sega v sredino 19. stoletja. Lani sta bila v Evropi, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, najtoplejša v zgodovini meritev tudi pomlad in poletje, so pokazali podatki službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa Evropske unije Copernicus.
Čeprav se zima še ni končala in nas do začetka meteorološke pomladi loči še dober mesec, se mnogi sprašujejo, kakšno vreme nas bo spremljalo od marca do maja. Nekatere svetovne meteorološke agencije so tako že izdale prve sezonske napovedi, a je treba poudariti, da te za večino Evrope za splošno javnost niso prav uporabne.
Kot je za N1 pojasnil klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik, imajo šibko napovedno moč, so pa izjemno uporabne za tropska, nekatera subtropska območja in druge dele sveta, ki so geografsko precej blizu Tihemu oceanu.
“Pričakujemo toplejšo pomlad od dolgoletnega povprečja”
Svetovne agencije namreč pri napovedih upoštevajo dejavnik ENSO (ang. El Niño-Southern Oscillation, po slovensko el niño-južna oscilacija, op. a.). Gre za območje ekvatorialnega Tihega oceana, kjer se izmenjujeta topla in hladna faza, el niño ter la niña, in pomenita nihanje temperature zgornjih plasti vode in vremenskih razmer nad srednjim in vzhodnim delom Tihega oceana.
Menjava faze se povprečno zgodi na eno do tri leta. Letos je z nekajmesečno zamudo nastopil pojav la niña. Ker pa je dejavnik ENSO precej oddaljen od Evrope, njegovega vpliva na vreme na stari celini skorajda ne čutimo. “Vpliv trenutno šibke la niñe na vreme v Evropi je zelo majhen,” je poudaril Vertačnik.
Kljub nezanesljivosti sezonskih napovedi, ki so bile za Evropo izdane januarja, pa te po Vertačnikovih besedah v marcu, aprilu in maju kažejo na nekoliko večjo verjetnost visokega zračnega pritiska (anticiklona) predvsem nad srednjim delom Evrope.
Modelske napovedi prav tako ne kažejo izrazitega padavinskega signala oziroma padavinskega odstopanja od povprečja, mogoče le to, da je nekoliko večja verjetnost za mokro pomlad na skrajnem severu Evrope. Za preostale dele celine pa je po navedbah Vertačnika težko napovedati, ali bo pomlad suha ali mokra.
Nekatere sezonske napovedi nakazujejo tudi možnost snega v zgodnji pomladi. To po besedah klimatologa Arsa ni nikakršno presenečenje, saj marčevsko sneženje v srednji Evropi ni tako redko.
“Nimamo ga ravno vsako leto v vsakem kraju, ampak praktično vsako leto marca sneži vsaj nekje v srednji Evropi. V spomladanskih mesecih je sneg marca po nižinah še najbolj verjeten, aprila precej manj, maja je že zelo redek,” je dodal.
A bolj kot po padavinah si bomo letošnjo pomlad najverjetneje zapomnili po temperaturah. Po Vertačnikovih besedah meteorološki modeli, katerih rezultate analizira Copernicus, nakazujejo v povprečju večini Evrope več kot eno stopinjo pretoplo pomlad glede na 30-letno obdobje od leta 1991 do 2020.
“Povprečna temperatura zraka se v Evropi spomladi vsako desetletje dvigne za približno pol stopinje Celzija. Zdaj smo že 20 let od sredine referenčnega obdobja in tako lahko že statistično pričakujemo za stopinjo toplejšo pomlad od povprečja,” je še dodal Arsov klimatolog Gregor Vertačnik.
Povprečna spomladanska temperatura je v zadnjih desetletjih po podatkih Arsa v Ljubljani znašala 11,6 stopinje Celzija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje