Konec julija letos je silovito neurje opustošilo znamenito bolnico Franja, enega izmed pomembnejših spomenikov kulturne dediščine v Sloveniji. Turistična sezona se je nemudoma končala. Bolnica Franja bo še kar nekaj časa gostila zgolj delavce, ki se bodo lotili zahtevne sanacije. Pristojni upajo, da bodo prve obiskovalce ponovno pozdravili leta 2025, medtem pa se trudijo najti alternativne načine, kako ohraniti izjemen pomen partizanske bolnice.
V Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Partizansko bolnico Franja, ta je po razdejanju v poletni ujmi zaprta za obiskovalce, upajo, da bodo spomenik lahko ponovno odprli v letu 2025. Po besedah direktorja muzeja Mihe Kosmača bo veliko odvisno od priprave finančne konstrukcije in vremena, ki je že povzročilo časovni zamik.
Kolikšni bodo stroški?
Kot je pojasnil Kosmač, je prva ocena stroška gradbenih del za vzpostavitev stanja, da bi lahko Franja ponovno sprejela obiskovalce, okrog 450.000 evrov. Dodal je, da bodo končni stroški seveda odvisni tudi od cen na trgu ter da bodo lahko bolj točno oceno podali, ko bodo začeli s sanacijo.
Kako in kdaj se bodo lotili sanacije?
Na novinarsko vprašanje, kdaj se bo sanacija začela, je Kosmač pojasnil, da je njihov cilj, da pred zimo uredijo prvi del dostopne poti na ožje spomeniško območje, da preprečijo nadaljnjo škodo ter da lahko del inventarja in predmetov umaknejo pred zimo.
Pred končanjem sanacije Franje bo potrebno sanirati tudi zaledje, zato je Kosmač glede napovedi, kdaj bo ponovno odprta za obiskovalce, previden. Kot pravi, je pri tem vprašanju največje vprašanje to, kako hitro bo potekalo urejanje zaledja. “Kljub temu, da sanacija zaledja ni v naši pristojnosti, si prizadevamo, da bi se k sanaciji Franje pristopilo celostno, saj je ureditev zaledja – praznjenje lovilnih pregrad in urejanje plazovitega območja – ključno za sanacijo ožjega spomeniškega območja. Vseeno je naša časovnica postavljena optimistično z željo, da bo Partizanska bolnica Franja obiskovalce sprejela leta 2025, ko obeležujemo obletnico konca druge svetovne vojne,” je povedal.
V Mestnem muzeju Idrija so sicer takoj po uničujočih ujmah začeli zbirati sredstva za obnovo Franje in do konca oktobra zbrali 14.000 evrov.
Zaposleni iščejo alternative
Ob tem, ko je bolnica Franja za obiskovalce do nadaljnjega zaprta, se zaposleni v muzeju trudijo, da bi ta pomemben spomenik predstavili obiskovalcem. Najprej so potujočo razstavo Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope za dalj časa postavili na ogled v Cerkljanskem muzeju v Cerknem. Dopolnili so jo s predmeti, ki so jih po povodnji rešili iz soteske in z njimi rekonstruirali operacijsko sobo.
Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja, je pojasnila, da bo bolnica Franja imela pomembno mesto tudi v muzejskem programu naslednje leto: “Ob tem, da bomo spremljali obnovo in sanacijo spomeniškega območja, bomo pripravili več dogodkov, s katerimi želimo opozoriti na pomen bolnice Franja. Prvi bo že v sklopu praznovanja kulturnega praznika v februarju, ko bo na sporedu spominski večer, posvečen Franji. Načrtujemo tudi posvet na temo ogrožene dediščine upravljanja z njo. Naslednjo jesen pa bomo predstavili zbornik o Partizanski bolnici Franja, kjer bodo uveljavljeni slovenski zgodovinarji iz različnih zornih kotov osvetlili ta pomemben spomenik.”
Partizanska bolnica Franja je med 2. svetovno vojno od decembra 1943 do maja 1945 delovala v težko dostopni soteski Pasice. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Spomenik je že bil uničen v poplavah leta 2007, a so ga obnovili. Julija letos, ko sta Cerkljansko prizadela hudo neurje in vetrolom, je bil ponovno močno poškodovan. Uničena je dostopna pot, poškodovana je tudi večina barak, od tega tri v celoti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!