Predsednik DZ Igor Zorčič izredne seje o programu Levice, ki so jo zahtevali v koalicijskih SDS in NSi, ne bo sklical. Po mnenju zakonodajnopravne službe ni izpolnjen vsebinski pogoj za presojo dopustnosti vložene zahteve.
Predsednik DZ Igor Zorčič izredne seje o programu Levice, ki so jo zahtevali v koalicijskih SDS in NSi, ne bo sklical. Po prejemu zahteve je namreč za mnenje zaprosil zakonodajnopravno službo DZ, ta pa je ugotovila, da ni izpolnjen vsebinski pogoj za presojo dopustnosti vložene zahteve, izhaja iz dopisa, ki ga je Zorčič poslal vodji poslanske skupine SDS in prvopodpisanemu pod predlog Danijelu Krivcu.
“Ustavna, zakonska in poslovniška ureditev državnemu zboru preprečuje, da bi vrednostno ocenjeval ustavnost programskih dokumentov in ravnanj politične stranke ter se o njih izrekal, drugim organom pa priporočal, naj nad njenim delovanjem opravljajo okrepljen nadzor, jo obravnavajo, spremljajo ali preprečujejo ravnanja, ki bi jih ocenili kot poskus rušenja parlamentarne ureditve in ustavnega reda,” je zapisal Zorčič.
Predlagatelji so namreč v zahtevi za sklic seje državnemu zboru predlagali tudi, naj sprejme sklep, s katerimi bi vladi priporočal, naj okrepi aktivnosti pri spremljanju, obravnavi in preprečevanju poskusov rušenja parlamentarne demokracije.
“Takšno priporočilo je po moji oceni absurd brez primere v neki normalni parlamentarni demokraciji,” je dejal Zorčič v izjavi za medije. Dodal je, da bi s tem poslanci spodkopavali svoje lastne temelje. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je ocenila, da je predlog nadzora izvršilne veje oblasti nad eno od političnih strank predstavlja nedopusten poseg v ustavno pravico do združevanja.
Ker je zakonodajno-pravna služba potrdila Zorčičeve dvome o ustavnosti takšne seje, je poslanske skupine obvestil, da seje ne bo sklical.
Po mnenju Vatovca koalicija dviguje dimno zaveso
V Levici so mnenje zakonodajno-pravne službe pozdravili. »Pritrdila je temu, kar smo v Levici že izpostavili, da SDS in njen satelit NSi s takšnimi dejanji ogroža temelje pravne demokracije,« je povedal vodja poslancev Matej Vatovec. Potezo dveh koalicijskih strank je ocenil kot dvigovanje dimne zavese. »Med tem pa SDS lomasti po državi, si podreja institucije, razprodaja državo Madžarski in kadruje,« je dodal.
V stranki so minuli teden napovedali, da bodo glede tega uporabili ustrezna pravna sredstva. Več podrobnosti bodo predvidoma predstavili v sredo.
Krivec poudaril ustaljeno prakso, ko je predlagatelj vlogo po mnenju zakonodajno-pravne službe dopolnil
V SDS zavzemajo stališče, da pri zahtevi za sklic seje ne gre za kršenje ustavnih razmejitev, je povedal prvopodpisani pod zahtevo Danijel Krivec (SDS). »Po našem mnenju gre za željo, da se razprava ne opravi. V nasprotnem primeru bi nas namreč po oceni zakonodajno-pravne službe zaprosili, da zahtevo dopolnimo, kot je bila praksa v preteklosti,« je povedal.
Napovedal je, da bodo nadaljnje poteze še premislili, ni pa izključil možnosti, da skličejo kak odbor.
V opozicijskih vrstah odločitev pozdravili
Sklic takšne seje je po besedah poslanke LMŠ Jerce Korče nedopusten, saj ni v skladu z ustavo, ki določa, da lahko ustavnost programa oz. delovanja politične stranke presoja zgolj ustavno sodišče. »Temu je prikimala tudi pravna stroka znotraj DZ. Predsedniku Zorčiču ni ostalo nič drugega kot da spoštuje pravno normo in pravno državo ter seje ne skliče,« je povedala.
Na pravno varstvo, ki ga uživajo politične stranke, je spomnila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. »Nedopustno bi bilo, da bi to načelo prekršili na tak način, kot si je zamislila koalicija, in v DZ vrednostno ocenjevali primernost programa,« je povedala. Dodala je, da bodo volilci, če se ne bodo strinjali s programom posamezne stranke, to izkazali na volitvah.
Odločitev je kot pričakovano ocenil tudi poslanec SD Matjaž Nemec. Odločitev Zorčiča, da seje ne skliče, pa je po njegovih besedah, pričakovana in razumna, saj podlage za sklic te seje ni imel. Izrazil je še obžalovanje, da je pri tem sodelovala tudi koalicijska stranka NSi.
Nov argument koalicije za Zorčičevo razrešitev?
V največji koalicijski stranki so sicer danes dejali, da ta Zorčičeva odločitev ne predstavlja novega argumenta v morebitnem tretjem poskusu razrešitve predsednika DZ. “Je pa to neobičajna praksa, ki si je ne želimo,” je dejal Krivec.
Zorčič pa je na vprašanje o tej temi odvrnil, da bo delal svoje delo. “Ne glede na vse pritiske je treba delo opravljati še naprej, predvsem pa ga treba opravljati skladno s poslovnikom, zakonom in ustavo,” je povedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!