Zaradi novega madžarskega zakona pozivi EK k ukrepanju

Svet 22. Jun 202117:50 > 22:25
LGBTIQ
Bernadett Szabo/REUTERS

Trinajst držav članic EU je danes v skupni izjavi izrazilo "globoko zaskrbljenost" zaradi novega zakona na Madžarskem, ki po njihovem prepričanju diskriminira pripadnike skupnosti LGBTIQ in krši pravico do svobode izražanja pod pretvezo zaščite otrok.

V madžarskem parlamentu so pred tednom dni s 157 glasovi za in enim proti potrdili predlog zakona, ki prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje na temo LGBTIQ. Danes se je na sprejetje zakona odzvalo 13 držav članic, med katerimi ni Slovenije. Podpisnice skupne izjave so Evropsko komisijo pozvale k ukrepanju.

Države članice v izjavi novo zakonodajo, ki jo je minuli torek potrdil madžarski parlament, obsojajo kot očitno obliko diskriminacije in stigmatizacije oseb LGBTIQ na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in izražanja. Zakonodaja tudi očitno krši svobodo izražanja, zapisano v listini EU o temeljnih pravicah, so zapisali v izjavi.

Pod izjavo so se ob Belgiji, ki je bila pobudnica, podpisale še Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska.

V izjavi, ki so jo podprli na današnjem zasedanju ministrov EU za evropske zadeve v Luksemburgu, so Evropsko komisijo pozvali, naj uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo, vključno s predložitvijo zadeve Sodišču EU, da se zagotovi skladnost z evropsko zakonodajo.

“Slovenija vstopa v položaj nevralnega pogajalca”

Slovenija, ki jo je na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve danes zastopal državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, se izjavi ni pridružila.

“Slovenija s 1. julijem prevzema predsedovanje Svetu EU. Zavedamo se razlik med ureditvami in stališči držav članic na različnih področjih. Vstopamo v položaj nevtralnega pogajalca, katerega cilj je iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU in dosegati zbliževanje pogledov na obravnavanih skupnih temah. V tem kontekstu bo Slovenija sprejemala tudi odločitve o morebitnih pridružitvah različnim izjavam posameznih držav članic oziroma skupin članic EU,” je glede stališča Slovenije pojasnil Dovžan, so sporočili s stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju.

LGBTIQ, madžarska
Marton Monus/REUTERS

Madžarski parlament je minuli torek potrdil zakon, ki prepoveduje promoviranje homoseksualnosti v izobraževalnem procesu. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je sicer ob prihodu na zasedanje zavrnil obsodbe na račun zakona. Pojasnil je, da zakon ni uperjen proti nobeni skupnosti na Madžarskem, pač je to zakon proti pedofiliji in za zaščito otrok.

Belgijski premier Alexander De Croo je zaradi zakona prejšnji teden pozval k finančnim sankcijam EU proti Madžarski.

Komisija pregleduje madžarski zakon

Razprava o madžarskem zakonu je “danes vzela precej časa”, je na novinarski konferenci povedala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Kot je dejala, komisija pregleduje zakon in analizira, ali in kako ta morda krši evropsko zakonodajo, saj se nanaša med drugim na izobraževanje, svobodo izražanja in vprašanje diskriminacije. “To terja nekaj časa. Dajte nam čas in prišli bomo z rešitvijo, ali obstaja zakonska podlaga za sprožitev postopka (ugotavljanja kršitev zakonodaje EU; op.p.),” je dejala na novinarsko vprašanje.

Madžarska je bila sicer danes skupaj s Poljsko tudi predmet zaslišanja po postopku 7. člena pogodbe o EU o pravni državi in vrednotah EU. Razprava je bila priložnost za to, da so članice zastavile vprašanja in se seznanile s stališči obeh držav.

Zadnje zaslišanje s Poljsko je potekalo decembra 2018, z Madžarsko pa leto kasneje. Od takrat se je zgodilo mnogo stvari, večina od njih pa še naprej vzbuja zaskrbljenost, je opozorila Jourova.

V zvezi s Poljsko je izpostavila predvsem naraščajoči vpliv izvršne na sodno vejo oblasti, namesto pripravljenosti na dialog pa smo priča nadaljnjim korakom v smeri konfrontacije.

Glede razmer na Madžarskem pa je ocenila, da gre za širok spekter vprašanj in na strani madžarskih oblasti ne vidimo pomembnih prizadevanj, da bi našli skupno točko z evropskimi vrednotami.

Ob koncu je še izpostavila pomembnost današnje razprave o vladavini prava v Svetu in se pri tem zahvalila portugalskemu predsedstvu za to, kot tudi za izjemno delo in dobro predsedovanje nasploh. Ob tem je dodala, da se že veseli naslednje priložnosti za razpravo na to temo kmalu pod slovenskim predsedstvom EU.