Menu Item
Mineva šest mesecev, odkar je ruska vojska napadla Ukrajino. Vojna je v pol leta zahtevala na tisoče žrtev, razselila tretjino ukrajinskega prebivalstva in zatresla svetovno gospodarstvo. Odločilnega preboja na bojiščih ni na vidiku, prav tako ne konca spopadov.
Da bi se invazija res lahko zgodila, so že konec lanskega leta opozarjala poročila ameriških obveščevalnih služb, ki so spremljale kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino. Marsikdo je menil, da je množična vojaška prisotnost ob meji le ruska provokacija in da napada ne bo. Ukrajina pa se je kljub dvomom pripravljala na vojno.
Rusija je medtem vse očitke o načrtovanju invazije zanikala, hkrati pa zahtevala, da se zveza Nato neha širiti v vzhodno Evropo in preneha vojaške aktivnosti na tem območju. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je zahteve zavrnil z besedami, da bo, “če Rusija res želi manj Nata blizu meja, dobila ravno nasprotno”. Februarja je nato ruski predsednik Vladimir Putin priznal neodvisnost separatističnima regijama Doneck in Lugansk. Nekaj dni za tem, 24. februarja zgodaj zjutraj, pa je Putin nagovoril državljane in sporočil, da bo ruska vojska začela “posebno vojaško operacijo” v separatistični regiji Donbas na vzhodu Ukrajine. Napovedal je demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine.
Kmalu za tem so se po državi že oglasile sirene, ki so opozarjale na vojaški napad. V več mestih so poročali o eksplozijah, na ukrajinsko ozemlje je iz treh smeri vdrla ruska vojska. Že prvi dan so spopadi potekali tudi na vojaškem letališču v bližini Kijeva, ki je bil tako kot druga mesta ves čas na udaru ruskih bombnih in raketnih napadov. Kljub splošnemu pričakovanju, da bo ruska vojska hitro porazila ukrajinske sile, se to ni zgodilo. Po začetnih uspehih so Rusi dosegli predmestje Kijeva, v katerem so naleteli na srdit odpor.
Po petih tednih vojne je konec marca Rusija opustila obleganje Kijeva in svoje sile začela umikati proti vzhodu. Umik je v osvobojenih mestih razkril uničenje in številne civilne žrtve. Najhuje je bilo v mestih Irpin in Buča v predmestju Kijeva. Prav v Buči so po umiku ruske vojske našli ogromno trupel civilistov, ki naj bi bili žrtve pobojev ruske vojske. Pretresljivi prizori pokola so sprožili buren odziv mednarodne javnosti, mnogi so ruske sile obtožili vojnih zločinov.
Pozornost svetovne javnosti je kmalu za tem pritegnilo rusko obleganje Mariupola, pristaniškega mesta na jugovzhodu države. Ob močnem ruskem obstreljevanju je bilo uničenih 90 odstotkov mesta. Potem ko so ruske enote večino mesta že zasedle, se je skupina vojakov in civilistov zatekla v jeklarno Azovstal. Boji okoli jeklarne, ki pod seboj skriva več predorov, delavnic in zaklonišč, kamor so se branilci zatekli, so trajali vse do konca maja, ko je vodstvo ukrajinskih oboroženih sil borcem v jeklarni naročilo, naj prenehajo obrambo mesta.
Ruska vojska se je po začetnih porazih ter počasnem napredovanju v okolici Kijeva in na severu države osredotočila na “popolno osvoboditev” Donbasa. Ruske in proruske sile zdaj nadzirajo celotno regijo Lugansk in postopoma napredujejo v regiji Doneck. Prav tako Moskva na zasedenih ozemljih načrtuje referendume za priključitev ozemelj k Rusiji. Ukrajina je na nekaterih območjih začela protinapade. Kot je za Reuters dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič, so ruske sile v zadnjem času večinoma le minimalno napredovale, ponekod je napredovala tudi ukrajinska vojska. “Smo v pat položaju,” je dodal.
Vojna je na obeh straneh terjala ogromno žrtev. Umrlo naj bi 5.587 ukrajinskih civilistov, poškodovanih naj bi jih bilo 7.890. V uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice so prepričani, da sta ti številki v resnici še višji. Ukrajinski vojaški vrh je sporočil, da je v spopadih umrlo 9.000 vojakov, medtem pa uradnih podatkov za rusko stran ni. Ameriški obveščevalci ocenjujejo, da je umrlo 15.000 ruskih vojakov, poroča Reuters. Visoko je tudi število beguncev, ki so pred vojno pobegnili. Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od začetka invazije iz Ukrajine zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov naj bi bilo notranje razseljenih. Največ se jih je zateklo na Poljsko, v Nemčijo in Rusijo.
Zahod s sankcijami in vojaško opremo podprl Ukrajino
Mednarodna skupnost se je hitro odzvala na rusko agresijo in takoj sprejela drastične sankcije, ki so bile namenjene predvsem temu, da bi oslabile zmožnosti Kremlja za financiranje vojne. Med odmevnejšimi ukrepi sta bili zamrznitev sredstev ruske centralne banke in izključitev nekaterih ruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift. Prav tako so članice EU dosegle dogovor o prepovedi uvoza ruske nafte v EU. Do konca leta naj bi se v EU odpovedali 90 odstotkom ruske nafte.
Sankcije doslej niso imele takšnega vpliva, kakršnega si je Zahod želel. Rusija se je na nove morebitne sankcije začela pripravljati že leta 2014 po priključitvi Krima in je postala veliko bolj samozadostna. Poleg tega so se ji dejansko prihodki od prodaje energentov zaradi zvišanja cen še okrepili. Na drugi strani pa je Evropa – zlasti Nemčija – zaradi velike odvisnosti od ruskega plina v velikih težavah, ki se že odraža tudi v ohlajanju gospodarstva. Evro je začel močno izgubljati vrednost, rubelj pa se spet krepi.
To povzroča vse več nezadovoljstva v Evropi in kritiko sankcij. Najbolj jim nasprotuje madžarski premier Viktor Orban, ki meni, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi. Politični voditelji za zdaj ne omahujejo in nameravajo vztrajati pri podpori Ukrajini. Konflikt je tudi vrnil ameriško pozornost nazaj v Evropo, okrepila pa se je tudi zveza Nato. Poleg krepitve vzhodnega krila zavezništva sta se Švedska in Finska zaradi ruske odrekli nevtralni drži in zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji članic EU pa so konec junija Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Omeniti velja še obsežno podporo z vojaško opremo, ki jo Ukrajini dostavlja Zahod. Največ vojaške opreme v vrednosti dobrih 9 milijard evrov so donirale ZDA, sledita ji Velika Britanija (2,7 milijarde evrov) in EU (2,5 milijarde evrov).
Danes pa ne mineva le pol leta od začetka invazije, temveč Ukrajina praznuje tudi 31. obletnico razglasitve neodvisnosti. Vse slovesnosti in proslave so v ukrajinski prestolnici prepovedane, slavje bo omejeno tudi v drugih mestih. Ukrajinski vrh je namreč prepričan, da ruska stran v naslednjih dneh načrtuje “nekaj posebej krutega”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
