Padel je Azovstal, padel je Mariupol, končala se je najbolj pretresljiva bitka

Svet 20. Maj. 202221:32 > 21:4311 komentarjev
Delite:
Mariupol
Foto: Dmitro Kozackij

Po tem, ko je vodstvo ukrajinskih oboroženih sil borcev v jeklarni Azovstal naročilo, naj prenehajo z obrambo mesta, so tovarniški kompleks zapustili še zadnji borci. Mariupol, ki leži na jugovzhodu Ukrajine v regiji Doneck, je tako v celoti pod nadzorom ruskih sil. Obleganje jeklarne Azovstal je postalo simbol ukrajinskega upora. Kaj se je dogajalo in zakaj je Azovstal tako pomemben?

Ruska vojska je zvečer sporočila, da so se predali vsi ukrajinski borci v jeklarni Azovstal v Mariupolu, nad katero so nadzor v celoti prevzele ruske sile. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da je ruska vojska “v celoti osvobodila” jeklarno, poročajo tuje tiskovne agencije. Jeklarna Azovstal je bila zadnja utrdba ukrajinskih borcev v mestu Mariupol, ki so ga Rusi napadli kmalu po začetku vojne. Med nenehnim bombardiranjem je postala simbol ukrajinskega odpora.

Pristaniško mesto Mariupol na obali Azovskega morja, ki so ga ruske sile obkolile kmalu po začetku vojne, je bilo v bitki v veliki meri uničeno. V obstreljevanju je bilo uničenih 90 odstotkov mesta, prekinjen je bil dostop do elektrike, ogrevanja, sveže vode, hrane in zdravil, kar je vodilo v veliko humanitarno katastrofo za tamkajšnje prebivalce. Še nedavno, pred začetkom invazije, jih je tam živelo okoli 450.000, do danes naj bi jih ostalo le še okoli 100.000.

Najbolj pretresljivi prizori vojne v Ukrajini so v prvih dneh prihajali prav iz Mariupola. Prizor, ki je šokiral svet, je bil napad na porodnišnico in otroško bolnišnico 9. marca. Po prvih poročilih so umrle tri osebe, vključno z enim otrokom, nato je umrla še nosečnica, ki so jo fotografirali na nosilih. Le nekaj dni kasneje – 16. marca – pa je osupnilo bombardiranje gledališča, ki so ga civilisti uporabljali kot zaklonišče. Na tla pred in za gledališčem so z belo barvo v ruščini zapisali otroci. V času napada je bilo v prostorih gledališča okoli 600 ljudi, so navedli ukrajinski uradniki. Polovica jih napada ni preživela.

Mesto Mariupol so branili marinci in pripadniki bataljona Azov, nekdaj paravojaške in skrajno desno (neonacistične) grupacije, ki je danes del ukrajinske nacionalne garde. Enoti sta se sredi aprila združili. Ko so ruske sile napredovale v mestu, so se tisti branilci, ki se ruskim silam niso nemudoma predali, zatekli na območje jeklarne Azovstal, medtem ko so ruske enote postopoma prevzele nadzor nad preostankom Mariupola. Ker Rusija svojo vojaško operacijo v Ukrajini utemeljuje z dvema ciljema, demilitarizacijo in onesposobljenjem skrajnih nacionalistov, bi lahko s predajo bataljona Azov trdila, da se denacifikacija v Ukrajini dejansko dogaja, piše urednik BBC Steve Rosenberg.

“Zaprite Azovstal tako, da ne bo mogla pobegniti niti muha”

Rusija je na območje Azovstala izvedla več napadov, ki pa niso bili zelo obsežni. Ko so ruske sile prevzele nadzor nad veliko večino Mariupola, ukrajinski vojaki pa so branili le še Azovstal, je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal preklic napada in naročil zaprtje območja na način, da ne bo mogla pobegniti niti muha. Dejal je, da ruskim vojakom ni treba plezati v zaklonišča v tovarni. “Preostale ukrajinske bojne enote so se zabarikadirale na območju industrijskega kompleksa jeklarne Azovstal,” je Putin povedal obrambnemu ministru Sergeju Šojgu. “To industrijsko območje zaprite tako, da ne bo mogla pobegniti niti muha,” je 21. aprila naročil Putin.

Azovstal
Foto : Maxar Technologies/REUTERS

Okoli deset kvadratnih kilometrov velika jeklarna je labirint predorov in delavnic, ki branilcem zagotavljajo prednost. Uradnik separatistične Ljudske republike Doneck Yan Gagin je za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti povedal, da je pod tovarno “v bistvu drugo mesto”. Obnovili so jo namreč v 40. letih minulega stoletja in po izkušnji z drugo svetovno vojno najprej zgradili zaklonišča, nato pa nad njimi jeklarno.

V južno ukrajinskem mestu Mariupol sta dve veliki tovarni za obdelavo kovin. Železarno in jeklarno Illich so ruske sile zavzele sredi aprila. Videti je, da je utrpela znatno škodo.

Po prvem humanitarnem koridorju je bila evakuacija civilistov hitra

K evakuaciji civilistov, ki so poleg borcev v podzemnih hodnikih Azovstala živeli v velikem pomanjkanju hrane in vode ter zdravil, so dlje časa pozivali številni mednarodni akterji. Ob posredovanju Združenih narodov in Rdečega križa so bili prvi humanitarni koridorji vzpostavljeni konec aprila, po ruskih podatkih sta 30. aprila Azovstal zapustili skupini s po 25 in 21 ljudmi, ukrajinska stran pa je poročala o odhodu skupine z 20 ljudmi. Že naslednji dan so iz Azovstala evakuirali 100 civilistov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je skupina v okviru evakuacije Združenih narodov na poti na “nadzorovano območje”, večinoma so begunci odšli proti Zaporožju, ki ga še nadzoruje Ukrajina.

Sledile so hitre evakuacije preostalih civilistov; da so iz območja jeklarne Azovstal rešili vse ženske, otroke in starejše, je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk sporočila 7. maja. “Ta del mariupolske humanitarne operacije je zaključen,” je dejala.

“Hvala za zavetje, Azovstal. Kraj moje smrti in mojega življenja.”

Več dni so potekala tudi pogajanja o umiku vojakov, od katerih so bili nekateri hudo ranjeni, primanjkovalo jim je vode in hrane. Na fotografijah je bilo videti moške z amputiranimi udi in zlomljenimi rokami. Njihovi sorodniki so obupano prosili za dogovor, ki bi jih rešil iz tovarniškega kompleksa, žene vojakov so za pomoč prosile tudi papeža Frančiška. Prva evakuacija ukrajinskih borcev se je zgodila 16. oziroma 17. maja, ko so evakuirali več kot 250 borcev. 53 huje ranjenih vojakov so prepeljali v mesto Novoazovsk, ki ga nadzorujejo proruski uporniki, 211 pa v mesto Olenivka, prav tako pod nadzorom proruskih upornikov. “Garnizija Mariupol, izpolnila si svojo bojno nalogo,” je v izjavi zapisal ukrajinski generalštab. “Vrhovno vojaško poveljstvo je poveljnikom enot, nameščenim v Azovstalu, naročilo, naj rešijo življenja. Branilci Mariupola so heroji našega časa,” so dodali.

Usoda ukrajinskih vojakov iz Azovstala še ni jasna. Ukrajinska stran si prizadeva, da bi jih izmenjali za ujete ruske vojake. Poslanci ruske državne dume so povedali, da bodo predlagali nove zakone, ki bi lahko preprečili izmenjavo zapornikov, za katere Moskva trdi, da so “teroristi”. Da bi lahko pogajanja o izpustitvi vojakov, ki so se predali, trajalo nekaj časa, je komentiral tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

86. dan ruske invazije na Ukrajino je vojaško vodstvo ukazalo prenehanje obrambe mesta. “Uspelo nam je evakuirati civiliste, ranjenci so bili deležni potrebne zdravstvene oskrbe, uspelo nam jih je evakuirati in vrniti na ozemlja pod ukrajinskim nadzorom. Kar se tiče padlih herojev, je proces v teku. Upam, da jih bodo v bližnji prihodnosti sorodniki in vsa Ukrajina lahko častno pokopali,” je pred predajo zadnjih ukrajinskih borcev  sporočil podpolkovnik polka Azov Denis Prokopenko.

Eden izmed vojakov polka Azov Dmitro Kozackij, ki je že v preteklih dneh osupnil s prizori iz Azovstala, je na družbenih omrežjih objavil fotografije s pripisom: “To je to. Hvala za zavetje, Azovstal. Kraj moje smrti in mojega življenja.”

Zakaj je Azovstal pomemben?

Boj vojakov v Azovstalu – ob pomanjkanju hrane in vode ter pogostih napadih – je postal simbol ukrajinskega odpora. Ob tem, ko je vrh ukrajinske vojske braniteljem Azovstala naročil, naj se predajo in rešijo svoja življenja, je sporočil, da so branitelji “heroji našega časa”. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je po navedbah Reutersa dejal, da so vojaki v Mariupolu “spremenili potek vojne” s tem, ko so zdržali 82 dni. Po njegovem je obramba mesta prekrižala načrte Rusiji pri osvajanju ozemlja na vzhodu in jugu Ukrajine.

S padcem območja jeklarne Azovstal je Mariupol povsem pod nadzorom ruskih sil. To pomeni, da Rusija v celoti nadzoruje območje na vzhodu in jugu Ukrajine oziroma je ozemlje ruske države povezano s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Z izgubo Mariupola Ukrajina prav tako nima več dostopa do obal Azovskega morja.

Mariupol
Foto : PROFIMEDIA

Mariupol je bil pred vojno ključno središče za izvoz ukrajinskega jekla, premoga in koruze na Bližnji vzhod ter širše. Odkar si je Moskva priključila Krim, pa je bilo pristaniško mesto stisnjeno med ruske sile na polotoku in prokremeljske separatiste v samooklicani republiki Doneck. Izguba Mariupola je tako velik udarec za ostanek ukrajinskega gospodarstva.

Pristaniško mesto ob Azovskem morju je sicer dom bataljona Azov, ki ga sestavljajo tudi skrajni desničarji. Čeprav bataljon predstavlja manjši del ukrajinskih sil, ga je Moskva uporabila za propagando in opravičevanje napada na Ukrajino. Ruskemu prebivalstvu je Moskva namreč sporočala, da je vojsko v Ukrajino poslala zato, da bi sosednjo državo rešila neonacistov, poroča BBC.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar