Aktivistom se pred grškim sodiščem ne bo treba zagovarjati zaradi vohunjenja

Svet 13. Jan 202315:52
Aktivisti - grško sodišče
Foto: Elias Marcou/REUTERS

Grško sodišče je priznalo postopkovne napake in umaknilo obtožbe zoper 24 humanitarnih delavcev, ki so sodelovali pri reševanju migrantov na morju. Aktivisti se bodo kljub temu moralo zagovarjati zaradi trgovine z ljudmi in pranja denarja.

Grško sodišče je danes opustilo obtožbe vohunjenja proti 24 humanitarnim delavcem, ki so sodelovali pri reševanju migrantov na morju. Sodišče je po dolgotrajnem sojenju, ki so ga skupine za človekove pravice označile za lažno, priznale postopkovne napake. Aktiviste kljub temu čaka preiskava med drugim zaradi trgovine z ljudmi in pranja denarja.

Aktivisti se bodo morali vseeno zagovarjati pred sodnikom

Sodišče je v sodbi priznalo postopkovne napake, vključno z nezadostnim prevodom dokumentov tožilstva in pomanjkanjem dostopa do tolmačev za obtožene.

Vendar pa aktiviste še vedno čaka preiskava obtožb trgovine z ljudmi, pranja denarja, goljufije in nezakonite uporabe radijskih frekvenc, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Humanitarci so obtožbe vseskozi zavračali in jih označili za politično motivirane.

Sodišče na otoku Lezbos je razsodbo objavilo le nekaj ur po tistem, ko so Združeni narodi pozvali k umiku obtožb proti 24 humanitarnim delavcem.

EP: “največji primer kriminalizacije solidarnosti v Evropi”

Evropski parlament je sojenje, ki se je začelo novembra 2021, označil za “največji primer kriminalizacije solidarnosti v Evropi”.

Med obtoženimi je tudi sirska plavalka Sarah Mardini, katere družinska zgodba in dramatično prečkanje Egejskega morja skupaj z mlajšo sestro leta 2015 sta navdihnila Netflixov film The Swimmers (Plavalki).

V Grčiji se približno 50 humanitarnih delavcev trenutno sooča s sodnim pregonom, s čimer Atene sledijo Italiji, ki je prav tako kriminalizirala nudenje pomoči migrantom.

Grška konservativna vlada je obljubila, da bo državo naredila “manj privlačno” za migrante. Del te strategije vključuje razširitev obstoječega 40-kilometrskega zidu na turški meji v pokrajini Evros za 80 kilometrov, poroča AFP.

Na desettisoče ljudi, ki bežijo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, želi vstopiti v Grčijo, Italijo in Španijo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Grške oblasti kljub preiskavam medijev in nevladnih organizacij ter pričevanjem domnevnih žrtev zavračajo očitke, da odrivajo prebežnike, ki skušajo pristati na grški obali.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar