Analiza CNN: Kako bi 9 Bidnovih nepremišljenih besed lahko vplivalo na vojno

Svet 28. Mar 202216:49 > 29. Mar 2022 11:18 1 komentar
Biden
PROFIMEDIA

Samo devet besed, ki niso bile del scenarija, že tako pretresen svet spet postavljajo na rob, v analizi za CNN piše Stephen Collinson, dopisnik Bele hiše.

Sobotna izjava ameriškega predsednika Joeja Bidna na Poljskem, da zaradi napada na Ukrajino Vladimir Putin ne more ostati na oblasti, je sprožila mednarodno politično nevihto.

Biden je v Washingtonu v nedeljo zvečer novinarjem dejal, da ne poziva k spremembi režima v Rusiji, to so večkrat ponovili tudi njegovi podrejeni, še preden se je vrnil v ZDA.

Toda globalni odziv na njegove besede postavlja administracijo pred resna vprašanja. Nekatera so strateška in bi lahko vplivala na prihodnji potek vojne in za zdaj nedosegljive upe na premirje. Druga so politična in se nanašajo na Bidnov položaj tako doma, sredi hude republikanske kritike, kot na mednarodni ravni, ko si prizadeva zahodno koalicijo ohraniti skupaj.

Vprašanja so naslednja:

  • Je predsednikov komentar nevarno stopnjeval že tako visoke napetosti v najhujšem sporu med Zahodom in Rusijo v zadnjih desetletjih?
  • Ali je Biden zamajal mednarodno zaupanje v svoje dosedanje močno vodstvo pri povezovanju zavezništva Nato v enotno fronto proti Moskvi? In ali bo Putin izkoristil zaskrbljenost zaradi Bidnovih komentarjev v evropskih prestolnicah?
  • Ali bo ideja, da Biden upa, da bo odstavil Putina z oblasti – tudi če ZDA trdijo, da to ni res – utrdila odločenost ruskega voditelja, da se ne pogaja, ali pa povzročila, da še dodatno zaostri že tako neusmiljeno vojno proti civilistom?
  • Ali je Bidnova retorika o Putinu dejansko izključila morebitno prihodnjo neposredno diplomacijo ali srečanja med največjima svetovnima jedrskima silama – in ali bi lahko to ogrozilo svetovni mir, če ne bosta mogla komunicirati v prihodnji krizi, ki ogroža človeštvo?
  • Ali bo Bidnove izjave kmalu presegla vsakodnevna groza vojne ali pa jih bodo videli kot močno moralno stališče, ki je spremenilo način, kako svet gleda na ruskega voditelja? Navsezadnje so tudi pozivu nekdanjega predsednika Ronalda Reagana takratnemu sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu, naj “poruši ta zid” v Berlinu, sprva nasprotovali nekateri njegovi lastni pomočniki, češ da je preveč provokativen.
  • In končno, ker Moskva na izjemno stroge zahodne sankcije že gleda kot na gospodarsko vojno in glede na Putinov globoko zarotniški pogled na Zahod in njegovo vlogo pri razpadu Sovjetske zveze – ali lahko nekaj nepremišljenih predsedniških besed, ki so razjezile vse v Washingtonu, res stvari še poslabša?

Hiter odgovor

Iz hitrosti, s katero so se uradniki administracije trudili razjasniti Bidnovo pripombo, je bilo jasno, da so vedeli, da bi lahko šlo za velik problem, ki bi lahko že tako težki evropski geopolitični obračun še poslabšal.

V stavku, ki ni bil v njegovem scenariju za govor, je Biden dejal: “For God’s sake, this man cannot remain in power.” (“Za božjo voljo, ta človek ne more ostati na oblasti.”) Uradnik Bele hiše je dejal, da je Biden hotel reči, da “Putinu ne sme biti dovoljeno, da svojo moč uveljavlja nad svojimi sosedi ali regijo”, in dodal, da Biden ni govoril o spremembi režima. Državni sekretar Antony Blinken je bil v nedeljo med potovanjem v Jeruzalem še bolj kategoričen. “Nimamo strategije za spremembo režima v Rusiji ali kjerkoli drugod,” je dejal Blinken. “V tem primeru, kot tudi vsakem drugem primeru, je vse odvisno od ljudi v posamezni državi. Odvisno je od ruskega naroda.”

Vse izgovorjeno je bilo komaj prepričljivo glede na jasen kontekst izvirnega citata. Toda takšna pripomba z možnimi velikimi posledicami v času visokih napetosti se je očitno morala hitro ublažiti.

Vsaka ideja, da bi ZDA v konfliktu videle poskus odstavitve Putina z oblasti, bi bila nevarna, saj bi konflikt povzdignila v neposreden spopad med ZDA in Rusijo.

Biden se je temu scenariju skrbno poskušal izogniti – zlasti z blokiranjem poljskega načrta za pošiljanje sovjetskih bojnih letal v Ukrajino, da ne bi bilo videti, da je Nato v vojni prevzel bolj neposredno vlogo. Situacija je sicer že na robu, saj ogromne zahodne pošiljke protiletalskih in protitankovskih raket spodbujajo močan odpor Ukrajine in očitno povzročajo velike ruske žrtve.

Propagandno darilo za Putina

Ni dvoma, da je Biden Putinu izročil propagandno darilo, ki bi lahko spodkopalo njegovo lastno trdo delo pri ohranjanju fokusa na Ukrajini. Moskovski mediji bodo zagotovo uporabili Bidnovo izjavo, da ruskemu ljudstvu pokažejo sovražni pritisk Zahoda, da bi še bolj prikrili resnico o neizzvanem napadu na Ukrajino. To bi lahko zmanjšalo politični pritisk, za katerega Zahod upa, da ga bodo zgradile ostre sankcije, ki naj bi spremenile Putinov načrt.

Toda Bidnova prizadevanja, da bi se izognil personalizaciji konflikta s Putinom in označil vojno kot neposreden obračun med ZDA in Rusijo, so bila v zadnjih dneh spodkopana zaradi lastne zaostrene retorike do ruskega voditelja. Na začetku tega meseca je izjavil, da verjame, da je Putin vojni zločinec zaradi neusmiljenih napadov na ukrajinska mesta in civiliste, ki so sprožili množično izseljevanje beguncev.

Ta Bidnov komentar ni bil edini takšen na njegovi turneji. Po srečanju z begunci je Biden Putina označil za “mesarja”. Pred tem je Putina označil za “huligana” in “morilskega diktatorja”. In scenarij, iz katerega se je Biden oddaljil, ko je dajal nevarne komentarje, je bil že sam po sebi agresiven, saj je napovedoval – kakor je dejal Biden – dolg boj, to pa je zvenelo zelo podobno novi hladni vojni.

Ker Biden verjetno čuti breme svetovnega miru na svojih ramenih in akutno empatijo do tistih, ki trpijo zaradi nepopisne tragedije v Ukrajini, so njegovi izbruhi na evropskem potovanju – kot človeški odziv na veliko trpljenje – morda razumljivi.

“Šel je na nacionalni stadion v Varšavi in se srečal z več sto Ukrajinci,” je v nedeljo povedala ameriška veleposlanica pri Natu Julianne Smith za CNN. “Mislim, da je bila to človeška reakcija na zgodbe, ki jih je slišal tisti dan,” je dejala Smith in znova poudarila, da ZDA v Rusiji ne nameravajo spremeniti režima.

Toda predsedniki morajo svoje besede skrbno izbrati. Kot je pokazala sobotna drama, je potreben le trenutek, da nastane nevarna diplomatska kriza.

Republikanci prosijo Bidna, naj se drži scenarija

Biden je bil med predsedniško kampanjo leta 2020 v glavnem uspešen pri izogibanju neprimernim izjavam, saj med kampanjo, ki je potekala med pandemijo covida-19, ni bilo veliko priložnosti za spontanost. Žal so se njegove stare navade, ko je v neprimernih trenutkih povedal, kaj si misli, zdaj ponovno pojavile.

Republikanci so izkoristili predsednikove izjave in s tem poskušali spremeniti vtis, da se je Biden dobro odzval na dosedanje Putinove provokacije v ukrajinski krizi. Jasno je, da niso imeli v mislih le nacionalne varnosti, ampak tudi politiko pred vmesnimi volitvami, ki jih krojijo vse slabše ocene predsednikovega dela. In v nekaterih kritikah je bilo čutiti, da republikanci igrajo na staro vižo, da je Biden star, da nima popolnega nadzora in bi lahko ZDA po pomoti potegnil v vojno. Takšno stališče očitno pozablja na strpnost desničarskih mnenjskih voditeljev do vulkanske retorike nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.

V izjavah Jamesa Rischa, republikanca v senatnem odboru za zunanje odnose, v oddaji “State of the Union” na CNN, se je zdelo, da poudarja sporočilo Bidnove administracije, da nasprotuje spremembi režima v Moskvi, obenem pa išče način, kako napasti Bidnovo sposobnost za vodenje.

Medtem ko je hvalil Bidnov govor na Poljskem, je republikanec iz Idaha dejal: “Na koncu se je zgodila grozovita napaka. Želim si, da bi se držal scenarija.”

“Ta administracija je naredila vse, kar je v njeni moči, da neha stopnjevati konflikt,” je dejal Risch. Vendar je dodal: “Za stopnjevanje konflikta ne morete storiti več kot to, da pozivate k spremembi režima.”

Republikanski senator iz Ohia Rob Portman je bil nekoliko bolj zmeren, a nič manj kritičen.

“Prvič, mislim, da vsi verjamemo, da bi bil svet boljši brez Vladimirja Putina. Drugič, to ni uradna politika ZDA. In če rečemo, da je sprememba režima naša strategija, gre to na roke ruskim propagandistom in Vladimirju Putinu,” je dejal Portman v oddaji NBC “Meet the Press”.

Bidnovi komentarji so šokirali tako Evropo kot Washington. Zdelo se je, da so razdražili tudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je bil ključna osebnost pri poskusih – vendar z malo uspeha – da bi Putina prepričal o premirju.

“Takšnih izrazov ne bi uporabljal, ker se še vedno pogovarjam s predsednikom Putinom,” je Macron povedal za televizijski kanal France 3, ko so ga vprašali o Bidnovem komentarju, da je ruski voditelj “mesar”.

Kakršenkoli prihodnji dogovor o premirju, s katerim se bo Putin strinjal, verjetno ne bo izhajal iz ameriške diplomacije, glede na globoko in medsebojno sovraštvo med Moskvo in Washingtonom.

Toda kakršenkoli končni dogovor – in dejansko dolgoročni cilj preprečevanja nevarnih eskalacij med dvema največjima jedrskima silama na svetu – je odvisen od tega, da se pogovarjata med seboj. Težko si je bilo že zamisliti, kako bi se lahko Biden srečal z ruskim voditeljem, ki ga je označil za vojnega zločinca. Dogodki ta konec tedna so to še dodatno otežili. In čeprav cilj ZDA v Moskvi ni sprememba režima, je težko pričakovati smiseln dialog, dokler je Putin na čelu Rusije.

Avtor: Stephen Collinson/CNN

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje