Avstrija ostro nasprotuje predlogu Evropske komisije, da bi se jedrsko energijo in plin obravnavalo kot prehodno zeleni naložbi. Če bo predlog ostal takšen tudi po petku, ko se izteče rok za posvetovanje z državami članicami, ga je Avstrija po besedah okoljske ministrice Leonore Gewessler pripravljena izpodbijati tudi na sodišču.
Komisija je predlog o tej občutljivi temi, ki močno deli članice unije, posredovala na zadnji dan minulega leta, poleg tega pa je pricurljal v medije, kar je sprožilo precej kritik.
Predlog delegiranega akta o obravnavi jedrske energije in plina dopolnjuje obstoječi okvir taksonomije – sistem označevanja trajnostnih naložb, ki je pomemben vodnik za vlagatelje. Določa merila za obravnavo jedrske energije in zemeljskega plina kot trajnostne gospodarske dejavnosti.
Izgradnja novih nukleark bi bila denimo priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. Predlog navaja tudi stroge pogoje za naložbe v plin z oznako zeleno, ki so povezani s količino izpustov ogljikovega dioksida.
“Nobena od teh dveh oblik energije ni trajnostna in zato nima kaj početi v obstoječem okviru taksonomije,” je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP poudarila avstrijska okoljska ministrica Leonore Gewessler. Če bo komisija nadaljevala s takšnim predlogom in ga bo tudi implementirala, je jasno, da bomo ubrali sodno pot, je še dodala.
Vprašanje jedrskih odpadkov še zdaleč ni rešeno
Avstrijska ministrica je poudarila, da ima Avstrija “zelo, zelo močne argumente”, zato je prepričana v uspeh pritožbe na Sodišču EU. “Vprašanje jedrskih odpadkov že več desetletij ni rešeno … kot bi našim otrokom nadeli nahrbtnike in jim rekli, boste že vi nekega dne to rešili,” je dejala.
Avstrija po poročanju AFP za podporo pri nasprotovanju predlogu lobira tudi pri drugih članicah, vključno z Nemčijo. Zaenkrat so podporo izpodbijanju akta na sodišču jasno izrazili le v Luksemburgu, je dejala.
Članice lahko pripombe posredujejo do 21. januarja. Komisija naj bi besedilo dopolnjenega delegiranega akta objavila do konca meseca. Predlog bo nato predložila Svetu EU in Evropskemu parlamentu, ki bosta imela štiri mesece za preučitev. Zaprosita pa lahko še za dodatna dva meseca.
Svet, v okviru katerega odločajo članice unije, lahko predlog zavrne z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, ki jo predstavlja najmanj 353 poslancev na plenarnem zasedanju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!