Beg pred "rumeno črto" v Gazi, ki se nikoli zares ne konča

Izraelske sile so v Gazi z novimi premiki še povečale delež ozemlja, ki ga zasedajo. "Rumeno črto", ki je ob sklenitvi premirja lani oktobra razmejila palestinska ozemlja in ozemlja pod nadzorom izraelske vojske, so med drugim v nedeljo za več metrov premaknili v Šudžaiji, enem od predmestij v vzhodnem delu mesta Gaza. Izrael tako sedaj nadzoruje že 65 odstotkov Gaze.

Širitev ozemelj pod vojaškim nadzorom močno krči življenjski prostor Palestincem, ki so že pred izbruhom vojne oktobra 2023 živeli na dokaj majhnem prostoru. Pred vojno je 2,1 milijona Palestincev v Gazi živelo na 365 kvadratnih kilometrih, kjer je po izračunu Al Džazire vsaka oseba imela 160 kvadratnih metrov prostora. Novinarji smo to pogosto pojasnjevali s primerjavo celotnega prebivalstva Slovenije, ki bi živelo v občini Bovec. Ta obsega 367 kvadratnih kilometrov.

Ko je oktobra lani po dveh letih vojne ameriški predsednik Donald Trump objavil načrt za mir v Gazi v 20 točkah, so na pogajanjih določili tudi obseg območij, ki jih bo začasno zasedla izraelska vojska. Ta je zasedla 53 odstotkov enklave, Palestincem pa je ostalo 172 kvadratnih kilometrov opustošene Gaze, kar pomeni enega človeka na 82 kvadratnih metrih. Če nadaljujemo našo občinsko primerjavo, je to primerljivo z občino Logatec, ki obsega 173 kvadratnih kilometrov.

Po zadnjih izraelskih premikih in zasedbi 65 odstotkov enklave je Palestincem ostalo 128 kvadratnih kilometrov in 61 kvadratnih metrov prostora za vsakega izmed njih. Cela Slovenija bi se skladno z našo primerjavo morala preseliti v občino Cerkno, kjer bi še vedno imela 4 kvadratne kilometre več kot Palestinci v Gazi. Ob tem tudi ne bi živeli v okolju, kjer je uničenih 82 odstotkov vseh zgradb, kjer deloma ali v celoti ne deluje 94 odstotkov zdravstvenih ustanov, kjer 93 odstotkov šol potrebuje celovito obnovo in kjer skoraj polovica prebivalcev za pitje in pripravo hrane dnevno dobi manj kot šest litrov vode.

Približevanje "rumeni črti", ki so jo izraelski vojaki označili z rumenimi betonskimi kockami, je za Palestince smrtno nevarno. Izraelska vojska v takih primerih strelja na bližajoče se ljudi. Taka streljanja so skupaj z zračnimi napadi in obstreljevanji vse od sklenitve premirja lani oktobra terjala vsaj 1.500 žrtev. Skupaj je bilo v Gazi od oktobra 2023 ubitih več kot 74.000 ljudi.

Življenje v neposredni bližini "rumene črte", ki jo izraelska vojska vseskozi premika, je prenevarno. Tako so morali tudi ob tokratnem premiku mnogi znova bežati in med ruševinami iskati novo zatočišče. "Vsakič, ko se oni pomaknejo malo bolj naprej, se mi umaknemo malo bolj nazaj," je za Al Džaziro dejal Mahmoud Harzeen, ki je kakih 200 metrov od na novo postavljene rumene kocke postavljal svoj šotor.

Pekel, ki se odpre ob vsakem premiku "črte"

Za 35-letnikom, ki skrbi za 10-člansko družino, je šesta selitev. Datumov se ne spomni več, spominja se le krajev in sosesk, v katere so se zatekli za nekaj časa. "Vsakič, ko se je črta malo pomaknila naprej, sem čutil, da postaja nevarno, zato sem se malo umaknil in poskušal tam nekaj časa živeti," je pojasnil za Al Džaziro. Njegova zadnja selitev je zdržala le eno noč. Ko se je zbudil, so izraelske sile spet premaknile "rumeno črto". Zaradi varnosti je moral pobrati svoje stvari in poiskati novo zatočišče.

Strah, ki ga Palestinci čutijo ob "rumeni črti", ni zaman. Ljudje, ki živijo v bližini te ločnice, živijo ob zvokih dronov, helikopterjev in topov. Izpostavljeni so zablodelim kroglam ter šrapnelom. Kot je za Al Džaziro dejal Harzeen, je vse skupaj najbolj grozno v nočeh, ko izraelska vojska premika črto. "Pojavijo se tanki, pride pehota in letijo granate. Vse to se dogaja samo zato, da lahko rumene kocke premaknejo malo bolj naprej," je orisal. Ker pričakuje nov izraelski premik, se pripravlja na možnost nove selitve.

"Da najdem kraj, kamor bom lahko odpeljala svoje otroke, se spočili in ustalili"

Izraelske nočne premike "rumene črte" je z grozo opisala tudi 32-letna Asma Ali. "Streljanje traja od začetka noči do jutranje zore. Živiš v strahu," je dejala za Al Džaziro. Mati treh otrok je povedala, da je bila od začetka premirja njena družina prisiljena v sedem ali osem selitev. Po tem, ko so nekaj časa živeli v središču mesta Gaza, so se vrnili v domače predmestje Šudžaija.

Mesec dni po vrnitvi pa so se začela nova obstreljevanja, zaradi česar so se vrnili k sorodnikom v mesto Gaza. "Vsak večer smo pobegnili, zjutraj pa smo se vrnili. Noč preživiš tako, da poskušaš najti kakšen varen kotiček, naslednje jutro pa se vrneš," je dejala Ali. Ko je bila v izraelskih napadih uničena ena od hiš, v kateri so bivali, je njena družina izgubila vse premoženje, otroška oblačila in tudi opornico za enega od otrok, ki je invalid.

Asmina družina sedaj skuša najti zatočišče, ki bi bilo nekoliko bolj varno. Vendar je prevoz za selitev v bolj oddaljene kraje težko dobiti, prav tako pa ni zagotovila, da bo nova lokacija res kaj bolj varna od prejšnje. "Najbolj pomembno je, da najdemo varno mesto zase. Da najdem kraj, kamor bom lahko odpeljala svoje otroke in kjer se bomo lahko spočili ter ustalili," je za Al Džaziro sklenila Ali.