Bleščeča Kushnerjeva vizija nove Gaze se je stopila v mali negotovi projekt taborišča

Na Gazo smo v vojnem vrvežu drugih kriznih žarišč večinoma pozabili. Prav tako nam je iz misli ušel tudi Odbor za mir, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump pompozno ustanovil v začetku leta. Bil naj bi nekakšen varuh miru v Gazi ter organ, ki bi poskrbel za obnovo razdejane enklave.

Trumpov zet in svetovalec Jared Kushner je še januarja predstavljal vizijo obnovljene Gaze, ki bi bila podobna bogatim zalivskim mestom, in napovedal, da bi lahko razrušeno Rafo prenovili že v treh letih.

Britanski Guardian je minuli teden poročal, da se je bleščeči načrt prenove celotne Gaze spremenil v majhen pilotni projekt taborišča na jugu enklave. Načrt zanj so po pisanju Guardiana člani tehnokratske palestinske uprave ter nekateri drugi predstavniki odbora skovali pred dvema tednoma na Cipru.

Pilotni projekt obsega začasno taborišče bivalnih kontejnerjev za več deset tisoč razseljenih prebivalcev iz Gaze, ki bi ležalo v varovalnem pasu v bližini Rafe. Kot navaja Guardian, bi se izraelske vojaške enote umaknile od razmejitvene črte, varovanje taborišča pa bi prevzele Mednarodne stabilizacijske sile (ISF) in usposobljeni palestinski policisti, ki bi jih pred tem varnostno preverili.

Prednost pri naselitvi v begunsko taborišče bi imeli prebivalci z območja Rafe, vendar po pisanju Guardiana ni jasno, katera druga merila bi se uporabljala pri preverjanju Palestincev, ki se želijo tja preseliti.

V neposredni bližini begunskega taborišča bi zgradili še bazo za ISF, ki naj bi nadzorovale premirje in varovale taborišče. Guardian ob tem dodaja, da projekt po pričakovanjih pred koncem letošnjega leta še ne bo zaživel. Po njihovem poročanju se pripravljalna dela za taborišče in bazo ISF še niso začela, satelitski posnetki pa kažejo le, razdejano zemljo, na kateri ni nobene nove stavbe.

Težave tudi z mednarodno vojaško silo, ki bo za tri četrtine manjša od prvotnih načrtov

Precej nedorečenega je tudi pri vzpostavljanju ISF. V bližini mejnega prehoda z Gazo Kerem Šalom se na izraelski strani končuje gradnja logistične baze za stabilizacijske sile, ki bi tam imele svoja vozila in opremo. V Izrael je prav tako po pisanju Guardiana v zadnjih tednih prispelo nekaj maroških in kosovskih oficirjev, ki bodo del ISF. A usposabljanje stabilizacijskih sil, ki naj bi več mesecev potekalo v Egiptu, se še ni začelo.

Guardian navaja, da odgovorni zdaj upajo, da bi ISF štele okoli 5.000 pripadnikov, kar je sicer za tri četrtine manj od prvotnih načrtov. Sestavljale naj bi jih obrambne sile iz Maroka in Kosova ter morebiti iz Albanije in Kazahstana. Kot dodaja britanski medij, prav tako še niso končani pogovori z izraelsko vlado okoli zakonodajnega okvira za prisotnost ISF.

Napredek v Gazi morda šele po volilnem porazu Netanjahuja?

Večjega napredka v sami Gazi pa po pisanju Guardiana pred parlamentarnimi volitvami v Izraelu 27. oktobra ni pričakovati. Številni namreč napredek pričakujejo v primeru, da bodo volitve prinesle novo vladno garnituro in poraz Benjamina Netanjahuja. Kot so za Guardian dejali Zahodni diplomati iz Jeruzalema, je najboljše upanje za Gazo nova izraelska vlada. Kot dodajajo, pa nikakor ni jasno, da bo katerakoli prihodnja koalicija kaj bolj fleksibilna glede obnove.

Eden od diplomatskih sogovornikov britanskega časnika je dejal, da je moral Odbor za mir sprejeti zelo omejen napredek v Gazi, saj bi priznanje neuspeha odprlo pot za skrajne frakcije izraelske vlade z zelo drugačnimi načrti za Gazo. Pri tem je omenil ideje o preselitvi celotne populacije in kolonizaciji Gaze.

Ob tem po pisanju britanskega časnika vse bolj narašča skrb, da bi Netanjahu ob nevarnosti volilnega poraza tvegal z novo obsežno ofenzivo v Gazi.

Izrael je sicer redno kršil oktobrski dogovor o premirju. V izraelskih napadih je od oktobra umrlo več kot 1.100 Palestincev, izraelska vojska pa se je pomikala tudi onstran t. i. rumene črte, določene v dogovoru. Tako vojska po pisanju Guardiana nadzoruje več kot 60 odstotkov Gaze, poleg tega pa je vzpostavila tudi varnostne pasove. Judovska država je prav tako blokirala obnovitvena dela in močno omejila dotok humanitarne pomoči v Gazo. Kljub temu pa bi vrnitev k vojni v polnem obsegu popolnoma odnesla načrte Odbora za mir, še dodaja časnik.

Tu pa so tudi še težave s financiranjem Trumpovega odbora in njegovih projektov v Gazi, o čemer so mediji že pisali. Guardian poroča, da tudi v primeru pilotnega projekta na jugu Gaze ni jasno, od kod bo prišel denar zanj. Od 17 milijard dolarjev (slabih 15 milijard evrov), ki so bile sprva obljubljene za izvedbo mirovnega načrta za Gazo, jih je odbor zbral komaj kaj. Donatorska skupina iz EU je za dopolnilne projekte Odbora za mir, ki bi obsegali obnovo vodooskrbe, sanitarij in ureditev ravnanja z odpadki, zbrala 883 milijonov evrov.

Odbor za mir se medtem pogaja, da bi lahko za svoje projekte porabil del od 11 milijard dolarjev palestinskih davčnih prihodkov, ki jih zadržuje Izrael. To pa je po pisanju Guardiana močno razjezilo palestinsko upravo v Ramali, ki je finančno opustošena. Ta opozarja, da ta denar ne pripada Izraelu, tako da ta ne more barantati z njim.