Konec novembra je postalo jasno: skrajni desničar, nacionalist in sovražnik islama Éric Zemmour je napovedal kandidaturo na francoskih predsedniških volitvah, ki bodo aprila. Medtem ko mu javnomnenjske ankete resda napovedujejo manj podpore, kot so mu jo jeseni, njegova sovražna stališča netijo razburjenje tako v Franciji kot širše po Evropi.
Znanec francoskih televizijskih ekranov in publicist, skrajni desničar Éric Zemmour, je s svojo kandidaturo za predsednika Francije dodobra pretresel politično dogajanje pred volitvami, ki bodo aprila, sredi francoskega predsedovanja Svetu EU. Zemmour je nacionalist ter velik nasprotnik islamske vere in priseljevanja, za katero je prepričan, da Francijo vodi v propad. Ankete javnega mnenja [vir: Politico Poll of polls] mu trenutno napovedujejo četrto mesto v prvem krogu volitev, njegove skrajno desne ideje pa vznemirjajo francosko in evropsko javnost.
“Jasno, da nisem rasist. Vi niste rasisti. Vse, kar želite, je braniti svojo državo, domovino, dediščino prednikov,” so zvenele besede, s katerimi je 63-letni Zemmour nedavno nagovoril podpornike v prvem uradnem predvolilnem nagovoru. Izrečeno je množica, v kateri so plapolale francoske zastave, nagradila z aplavzom. Dogodek sicer ni minil brez nasilja: privrženci skrajno desnega populista so se namreč spravili na aktiviste proti rasizmu, ki so se pomešali med udeležence shoda, in jih pretepli.
NON AU RACISME
— SOS Racisme - #NonAuRacisme (@SOS_Racisme) December 5, 2021
Nos militants étaients présents au meeting de #Zemmour à Villepinte pour dire non au racisme de manière pacifique. La vidéo, d'une violence inouïe, parle d'elle même, nos militants se sont fait frapper et insulter pour avoir rappelé notre lutte antiraciste!✊🏿✊🏾✊🏼 pic.twitter.com/5cvZadNGh8
Zemmour, čigar judovski starši so se v petdesetih letih med vojno iz Alžirije preselili v Francijo, je bil v preteklosti sodno preganjan in kaznovan zaradi spodbujanja rasne diskriminacije in razpihovanja verskega sovraštva. Primerjajo ga z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, in to upravičeno, saj vzporednic med njima ne manjka. Pa ne le zaradi njune naklonjenosti družbenim omrežjem, ki jo spremljajo napadi na medije.
Podobno kot Trump je tudi Zemmour priseljence že ozmerjal s hudimi zmerljivkami, oklical jih je za “tatove”, “morilce” in “posiljevalce”. Poleg tega Američana in Francoza združuje poveličevanje ideje o ponovnem vzponu njunih držav. Medtem ko je Trump obljubljal, da bo Ameriko zopet naredil veliko, sta Zemmourju za zgled Napoleon Bonaparte in Charles de Gaulle. “Donald Trump ga navdihuje,” v reportaži, ki jo prikazuje CNN, komentira njegov biograf Etienne Girard.
Zgodovinske neresnice, kontroverzne izjave
Da bo kandidiral za predsednika, je Zemmour oznanil 30. novembra, nakar je nekaj dni za tem ustanovil novo politično stranko Reconquête (v prevodu Ponovno osvojimo). V nagovoru, ki je zakrožil po družbenih omrežjih in v katerem je naznanil kandidaturo, je poudaril, da je prepozno za “reformo Francije”, temveč je čas za njeno “rešitev”.
Zemmour je svoja skrajno desna stališča predstavil tudi v esejističnem delu Le Suicide Français (Francoski samomor, 2014). Delo je bilo prodano v več kot pol milijona izvodih, v njem pa pojasnjuje tezo o tem, da francoski narod od sedemdesetih let minulega stoletja doživlja postopni zaton spričo levih politik oziroma priseljevanja, feminizma in egalitarizma, ki se zoperstavljajo tradicionalnim vrednotam. Skladno z njegovimi nacionalističnimi idejami v predvolilnih mesecih v medijih odzvanja tudi njegova izjava, da bi si francoski državljani, ki nimajo francoskih imen, ta morali spremeniti v francoska.
Kontroverzni Francoz je, denimo, javnost septembra razburil tudi z zgodovinsko napačno izjavo, da je vlada v Vichyju med drugo svetovno vojno “ščitila francoske Jude, izdala pa je tuje”. Po podatkih zgodovinarjev so med letoma 1940 in 1945 iz Francije izgnali 76.000 Judov, od tega 24.000 francoskih državljanov, pri čemer pa oblast v Vichyju zoper Jude ni diskriminirala – uperjena je bila zoper vse, navaja medijska hiša Al Džazira. Da je Zemmour gotovo “antisemit” in “rasist”, je oktobra menil tudi glavni rabin Francije Haïm Korsia.
Javno mnenje Zemmourju ni več tako naklonjeno
Zemmour največjo grožnjo predstavlja dolgoletni političarki Marine le Pen, ki vodi nacionalistično stranko Nacionalni zbor in se je pred petimi leti za predsedniško mesto v drugem krogu borila s sedanjim predsednikom Emmanuelom Macronom. Ne le da Zemmour in le Pen nagovarjata vsaj podobno, če ne celo istomisleče volilce, na tujem imata tudi vsaj enega skupnega somišljenika oziroma zaveznika – madžarskega premierja Viktorja Orbána. Tako Zemmour kot le Pen sta madžarskega premierja obiskala jeseni, pri čemer pa je bil Zemmour v Budimpešto vabljen pred le Pen. To je bila za dolgoletno francosko političarko slaba novica, piše bruseljski Politico, sporočala je, da bi Orbán na položaju predsednika Francija morda raje videl Zemmourja kot njo.
Ne glede na Zemmourjevo prisotnost v javnosti in močna čustva, ki jih sproža, pa ankete javnega mnenja trenutno ne napovedujejo, da bi se ta skrajno desni populist lahko uvrstil v drugi krog volitev. Če je imel zgodaj jeseni Zemmour več podpore, zdaj meritve predvolilnega razpoloženja kažejo, da bi največ glasov v prvem krogu volitev zbral dosedanji francoski predsednik Macron, na drugo mesto pa bi se uvrstila kandidatka konservativnih Republikancev Valérie Pécresse [vir: Politico Poll of polls].
Zemmour ima zaveznike tudi v vrhu Evropske komisije (EK), je konec decembra razkril Politico. Pravnik Vincent Uher, ki ga je na delo v EK napotila Francija, sodeč po dokumentih, do katerih so se dokopali novinarji, od oktobra vodi združenje, ki financira Zemmourjevo stranko. Ali je Usher prijavil svojo politično dejavnost, na EK Politicu niso potrdili, je pa francoski pravnik EK v zadnjem letu zastopal v dveh primerih pred Sodiščem EU. Zemmour sicer pogosto kritizira EK, med drugim je pozival k temu, da se vpliv te evropske institucije “maksimalno omeji”.
PREBERITE ŠE.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje